V Sloveniji imamo na razpolago dve cepivi proti rotavirusom, za zdaj sta obe samoplačniški. Katero izbrati, presodimo po posvetu s pediatrom cepiteljem, pomembno je le, da s cepljenjem zaključimo do 24. tedna (približno 6. meseca) otrokove starosti. Obe cepivi sta primerljivo učinkoviti in v 80 do 90 odstotkih ščitita pred težjo obliko bolezni, ki vodi v hospitalizacijo. Prvega dajemo dvakrat, drugega trikrat, vendar ne prek injekcije, kot bi si morda mislili. »S cepivom otroka ni treba zbadati, ampak ga otrok poje, kar je bistveno bolj prijazno zanj,« je razložila pediatrinja.

Velike izgube z lulanjem in kakanjem
Ali se bomo odločili za cepljenje ali ne, je odvisno od okolja, iz katerega prihaja otrok. Če ne hodi oziroma ne bo šel v vrtec, nevarnost okužbe ni velika. Če pa obiskuje vrtec oziroma ga bo začel in/ali ima starejšega sorojenca, ki je prav tako vsakodnevno v stiku s svojimi vrstniki, je smotrnost cepljenja večja. Seveda se moramo, kot rečeno, za cepljenje odločiti dovolj zgodaj, tj. do otrokovega 24. tedna starosti. Zakaj že tako zgodaj? Ker so ti otroci v največji nevarnosti, da bodo najtežje zboleli, poudarja sogovornica. Najmlajši imajo v primerjavi z odraslimi zelo malo »rezerve«, njihove izgube pri črevesnih okužbah prek izločkov pa so lahko zelo velike. »Otroci lahko naenkrat polulajo ali pokakajo tudi po pol litra tekočine. 10-odstotna dehidracija pri 10-kilogramskem otroku znaša en kilogram, kar je ogromno,« je pojasnila Mrvičeva.

Do 3. meseca zaščita prihaja od matere
Za rotavirusom lahko zbolijo že novorojenci. Otroci do tretjega meseca starosti (če so donošeni) so po besedah sogovornice vsaj delno zaščiteni z materinimi protitelesi, ki prihajajo prek posteljice, pa tudi prek dojenja. Določene snovi v materinem mleku namreč ščitijo otroka pred tem, da bi zbolel. »Dojenčki omenjeno zaščito izgubijo in zato pogosteje obolevajo. Največ okuženih je prav po šestem mesecu,« je pojasnila Mrvičeva.

Starši vedo, kdaj je čas za zdravnika
Otroci, ki so napoteni na Infekcijsko kliniko v Ljubljano, po besedah sogovornice po navadi pridejo huje dehidrirani. Pojem dehidracija pri nas razumemo drugače kot v deželah v razvoju, kjer so razmere bistveno slabše in kjer kar nekaj otrok še vedno umre za posledicami okužbe z rotavirusi. Pri nas je to po besedah Mrvičeve prej izjema kot pravilo, saj starši dovolj hitro prepoznajo težave, ki jih povzroča izguba tekočine, in otroka pravočasno pripeljejo k pediatru, ta pa po presoji odredi hospitalizacijo. »Če je otrok v zadnjih nekaj dneh izgubil precej teže in vidno peša, je napoten na našo kliniko. Nekateri med njimi bruhajo tako intenzivno, da ne morejo zadržati nobene tekočine. Ko se bruhanje ustavi in ko otrok začne uživati tekočino, je odpuščen domov,« je povedala Mrvičeva in nadaljevala, da na kliniki obravnavajo tudi bolj blage oblike dehidracije, ko so otroci hospitalizirani le kakšen dan ali dva, potem pa gredo domov in se v oskrbi staršev zdravijo naprej.

Samopomoč: probiotiki in rehidracijska raztopina
Mrvičeva je predstavila metode, ki jih lahko starši preizkusijo, preden se odpravijo do zdravnika oziroma v obdobju samozdravljenja pri blagih okužbah. Če otrok bruha oziroma ima drisko, se lahko odpravite v lekarno po rehidracijsko raztopino. »Pri tem seveda upoštevajte navodila farmacevta, v splošnem pa velja, da raztopin ni smiselno mešati doma, ampak jih raje kupite gotove. Sicer se lahko zgodi, da ne uporabimo pravih razmerij in so vsebnosti elektrolitov previsoke, kar lahko otroka tudi ogroža,« je opozorila sogovornica. Ena od možnosti samopomoči so po njenih besedah tudi probiotiki v obliki kapljic, sirupov ali kapsul. »Če začnemo probiotike otroku dovajati na samem začetku bolezni, lahko nekoliko ublažimo njen potek oziroma za kakšen dan skrajšamo težave,« je prednosti probiotičnih bakterij predstavila pediatrinja.

Prepečenci, banane in ruski čaj?
Otrok, ki ima drisko ali bruha, običajne, tj. goste hrane ne bo jedel, saj jo težko prebavlja in po njej bruha. Pediatrinja svetuje, da otroku ponudite tisto, kar ima rad: »Pri okužbi z rotavirusi ni predpisane diete, otroka torej ne silite s prepečenci, bananami ali nesladkanimi ruskimi čaji.« Vse to lahko vključimo v običajno prehrano, ne smemo pa otroka posiljevati izključno s temi živili. Pri tekočinah je priporočljivo, da so te nekoliko sladkane, da z glukozo otroku povrnemo energijo. Če nič ne jé, je namreč zelo šibak.

Iz rok v usta
Okužbe z rotavirusi so mogoče vse leto, največ pa jih beležimo prav pozimi. Rotavirus ima namreč rad nizke temperature in zelo nizko ali zelo visoko vlažnost. Zadržuje se na vseh površinah, s katerimi prihajajo bolniki v stik, in ima izjemno sposobnost preživetja. »Če so razmere ustrezne, torej če znaša temperatura okoli 20 stopinj Celzija in je vlažnost prava, lahko virusi na površinah preživijo tudi po nekaj dni, izjemoma celo do enega ali dveh tednov. Virus pa vnesemo v telo skozi usta prek rok. V največji nevarnosti so seveda majhni otroci, ki radi okušajo okoliške predmete in svoje roke,« je pojasnila Mrvičeva.

Igrače v pralni stroj
Če ima otrok prebavne težave, ne glede na povzročitelja (driske, povišane telesne temperature, krčev in bruhanja ne povzročajo samo rotavirusi, pač pa tudi drugi virusi), je po besedah pediatrinje nujno očistiti in skrbno nadzorovati vse površine, s katerimi prihaja v stik. »Vse igrače, ki so pralne in ki jih je otrok pobruhal ali poslinil, moramo oprati na primerni temperaturi. Otrok mora uporabljati svoj pribor in svojo dudo, da ne bi slučajno – če je otrok več – ista duda krožila. Površine, kjer se mali bolnik zadržuje in kjer je morda bruhal, je treba temeljito očistiti s čistili ali z razkužili. Ni pa treba pretiravati z agresivnimi razkužili,« svetuje pediatrinja in dodaja, da je treba nadvse dosledno uporabljati le milo in tekočo vodo, sploh ko imamo opraviti z izločki.

Katera razkužila so primerna
Ustrezno razkužilo temelji na alkoholni osnovi. Če je vsebnost alkohola v razkužilu nad 60 odstotki, je to po besedah sogovornice učinkovito v boju z bakterijami. Pri virusih pa mora biti vsebnost alkohola še nekoliko višja. »Enako pomembno kot izbrati kakovostno razkužilo pa je vedeti, kdaj ga uporabiti. Če so roke umazane, jih je treba umiti, razkužilo pri tem nič ne pomaga. Po uporabi stranišča si moramo torej roke umiti, ne razkužiti,« je opozorila strokovnjakinja.

Priporočljiva uporaba papirnatih brisač za kljuke in pipe
Ljudje se pogosto ne zavedamo sveta virusov. Če so roke videti čiste, jih ne umivamo. V resnici pa v tem trenutku mrgoli virusov na vseh površinah, s katerimi prihajamo v stik, denimo na vozičkih v trgovinah ali na ročajih javnih prevoznih sredstev. Nikakor ne pozabite niti na kljuke in pipe, svetuje Mrvičeva. Če starši previjajo otroka, ki je okužen z rotavirusom in ima drisko, potem pa se – ne da bi si takoj umili roke – dotaknejo površin, med drugim kljuk in pip, sejejo viruse naokrog. V ta namen je smiselna uporaba papirnatih brisač, s katerimi prijemamo omenjene površine,« je svetovala Mrvičeva.

Zračenje ne »odpihne« virusov
Pogosto slišimo priporočila, da je v času virusnih okužb priporočljivo zračenje prostorov, v katerih se zadržujejo oboleli. To so po besedah sogovornice splošna higienska priporočila. Načeloma pa se rotavirusi ne zadržujejo v zraku, ampak na površinah, zato z zračenjem ne dosežemo nič več kot to, da izboljšamo počutje in svežino v prostoru. Nadvse pomembne pa so – še enkrat poudarjamo – površine, ki jih moramo vztrajno čistiti.

Najprej otrok, nato še mama in oče
Če higiena ni na ustrezni ravni, po otroku velikokrat zbolijo tudi starši. Kot je povedala sogovornica, so pri odraslih okužbe navadno krajše in niso tako dramatične kot pri otrocih. Bolezen pri njih traja nekaj dni, po navadi jo spremljajo blaga vročina (ali pa tudi ne), driska, v začetku morda bruhanje. Hujšega poteka navadno ni. So pa skupine odraslih, ki so lahko problematične, je opozorila Mrvičeva. Mednje sodijo nosečnice, ki zelo bruhajo, bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. boleznimi srca, sladkorni bolniki in bolniki na kemoterapiji. Njihova okužba po navadi traja dlje časa in jih lahko celo smrtno ogrozi.

Vnovična okužba ni tako resna
Ko enkrat prebolimo okužbo z rotavirusom, pridobimo delno imunost zanj, je pojasnila Mrvičeva. Telo namreč ustvari protitelesa za virus, ki smo ga preboleli, ki ščitijo pred težjo okužbo za istim tipom rotavirusa, navzkrižno pa tudi pred drugimi tipi. Ponovne okužbe so potemtakem običajno blažje.

Koliko časa še ostanemo doma?
Praviloma naj otroci izostanejo iz vrtca toliko časa, dokler ne začnejo odvajati normalnega blata. Toliko časa so namreč kužni. Pri odraslih je situacija nekoliko drugačna, ker si težko privoščimo daljšo bolniško odsotnost. V tem primeru je po besedah pediatrinje smiselno dosledno upoštevati higienske ukrepe in si vestno umivati roke po uporabi stranišča. »V literaturi lahko zasledimo, da lahko virus izločamo tudi do enega meseca, ko driska poneha. Načeloma je takrat virusa v blatu zelo malo in širjenje lahko prepreči že dosledno umivanje rok po uporabi stranišča,« je pojasnila Mrvičeva.