"Kako je kaj v Ljubljani," nas je po torkovem treningu, zadnjem pred odhodom na priprave v Katar, vprašal Matic Osovnikar.

Nič kaj lepo. Verjetno podobno kot v Londonu...

Bo kar držalo. Toda zanimivo je, da v teh dneh ves čas treniramo zunaj. Zoprn je predvsem veter, sicer pa kar gre. No, morda bi si vendarle želel kakšno stopinjo več kot pet čez ničlo.

Kot nam je znano, v Ljubljani v takšnem vremenu niste trenirali zunaj.

Res ne. Vendar se tu ne pripravljamo na dvoransko sezono. V preteklosti sem šel v dvorano že zaradi občutka dvorane, saj sem se v tem času pripravljal na zimsko sezono.

Ste zdravi?

Sedaj sem. Toda bil sem prehlajen kar dolgo časa. Na božične praznike sem se za kratek čas odpravil domov. Takoj, ko sem v Sloveniji stopil z letala, sem zbolel. Doma so me hecali, da sem prinesel angleško gripo, ko sem večino petdnevnega bivanja doma preživel v postelji.

Se je bilo težko vrniti nazaj v London?

Vrnil sem se z lahkoto. Natanko sem vedel, kam grem in po kaj. Za razliko od oktobrske selitve, ko sem šel prvič v življenju nekam z občutkom, da se selim. Povrhu si vsega skupaj niti nisem dobro predstavljal. Sedaj je preteklo že toliko Temze, da bom počasi že začel govoriti, da sem v Londonu doma.

Kako številčna je vadbena skupina, v kateri trenirate, in koliko trenerjev se ukvarja z vami?

Na treningih nas je od 15 do 16 atletov. Večinoma smo sprinterji, kdo pa teče tudi na 400 metrov, ali je tekač čez ovire. Z nami se ukvarjata dva trenerja, in sicer vodja Linford Christie in Ron Roddan. Slednji je bil Linfordov trener v času njegove aktivne kariere. Star je čez 70 let, a se mu vidi, da ima izjemen občutek za atletiko.

Sta trenerja dostopna? Se ukvarjata tudi kaj individualno z vami?

Sistem je podrejen predvsem skupinskemu treningu. Dobremu vzdušju, ne le dejstvu, da posameznik naredi svoje in gre. Pričakujem, da bo več individualnega treninga v poletnem delu sezone. Linford namreč ves čas zagovarja dejstvo, da je moč s takšnim načinom dobro teči tudi v dvorani.

Že veste, kdaj in kje boste nastopali v zimski sezoni?

Okviren razpored že vem. Začel bom 30. januarja na odprtem mitingu v Londonu. Petega februarja bom nastopil v Birminghamu ali Stuttartu, enajstega pa mi bo menedžer skušal zagotoviti tekmo v Düsseldorfu. Če mu ne bo uspelo, bom 12. februarja nastopil na odprtem državnem prvenstvu Anglije. V Birminghamu bom zanesljivo tekmoval 19. februarja.

Nič niste omenili evropskega dvoranskega prvenstva v Parizu, ki bo prvi konec tedna marca. Zakaj?

Ker še nisem prepričan, če bom sploh nastopil. Veliko bo odvisno od rezultatov na naštetih tekmah. Seveda pa si želim tekmovati v Parizu.

Kaj pa kaj kaže štoparica na treningih?

Marku (Lewisu Francisu - op. p.) se pozna, da je v poletni sezoni tekmoval do oktobra. Dobro je prenesel hitrost in je zelo hiter. Drugi atleti so premagljivi. Nekateri so navdušeni nad mojim tekom in pravijo, da bodo kar kopirali mojo tehniko. A vendarle mislim, da se lahko sam od njih naučim več.

Zvenite precej navdušeno. Se strinjate z atletsko stroko, ki pravi, da ste se za hrabri korak odločili dve leti prepozno?

Težko rečem. Ves čas svojega treninga sem bil prepričan, da delam dobro. Imel sem vizijo. Res je sicer, da sem po slabši sezoni 2009 razmišljal, da bi spremenil način vadbe, a se za takšen korak nisem odločil.

Pogrešate kaj Južno Afriko, kjer ste zadnja leta v zimskem času preživeli po mesec dni priprav?

Vsekakor sem v Londonu najbolj pogrešal višje temperature. Jutri (včeraj - op. p.) se s skupino odpravljamo na dvotedenske priprave v Katar. Lahko rečem, da se jih zelo veselim. Daljše priprave nas čakajo marca, ko bomo šli za dva meseca v Arizono, natančneje v Phoenix. Mark me že sedaj straši, da bom že še videl, kako lahko pečejo mišice. Čeprav v preteklosti nisem hodil na tako dolge priprave, se jih ne bojim. Navsezadnje sem že sedaj dlje časa v Londonu in mi nič ne manjka.

"Vašemu" Arsenalu gre v tej sezoni dobro. Morda zato, ker za londonski klub redno navijate na tribunah stadiona Emirates?

Veseli me, da gre Arsenalu res dobro, a žal brez moje pomoči. Niso mi usojene tekme Arsenala. Še najbližje ogledu tekme sem bil 28. decembra, ko sem bil dobro uro pred tekmo že na poti proti železniški postaji. Še preden sem vstopil na vlak, pa mi je prijatelj po mobilnem telefonu povedal, da tekma odpade. Prej je namreč zapadlo kakšnih deset centimetrov snega in lahko sem se le obrnil in šel domov. Morda pa bom imel več sreče v toplejših mesecih.

Atletski pokoj je prekinil Primož Kozmus. Se veselite njegove vrnitve in kakšno športno prihodnost mu napovedujete?

Primož je izjemen športnik. Takoj, ko je izvedel, da se selim v London, me je poklical in mi zaželel srečo. Veselim se, da se je vrnil, saj smo vsi vedeli, da je sposoben še vrhunskih rezultatov. Sicer ne vem, kaj pri metalcih pomeni enoletna odsotnost, a mu v vsakem primeru želim vse najboljše. Veselim se tudi druženja z njim na tekmah.