Še vedno ste z 990 doseženimi točkami najboljši strelec slovenske reprezentance. Do 1000 vam je zmanjkalo le deset točk, na Mobitelovi tekmi zvezd pa ste jih dosegli osem.

Škoda, da mi tega niste povedali pred Mobitelovo tekmo zvezd, da bi jih dosegel deset in bi izkupiček zaokrožil na 1000 (smeh). Vesel sem svojega točkovnega dosežka in ponosen na to, da še vedno ni premagan. Zahvalil bi se Košarkarski zvezi Slovenije, ki se je na Dnevu slovenske moške košarke spomnila tudi na nas starejše igralce. Pokazali smo, da smo pripravljeni v vsakem trenutku pomagati reprezentanci. Zvezo bi tudi pohvalil, da je prevzela na svoja ramena izjemno zahteven projekt evropskega prvenstva 2013. Pri tem sem pripravljen pomagati v kakršni koli obliki, če me bodo seveda potrebovali, prepričan pa sem, da tako razmišljajo tudi drugi.

Verjetno vam je bilo lepo znova srečati vse košarkarje, s katerimi ste v karieri tako ali drugače sodelovali?

To je čudovit občutek, da prideš nazaj in imaš še vedno spoštovanje nekdanjih soigralcev in drugih igralcev, obenem pa jim to spoštovanje tudi vračaš. Ko se je končala moja kariera, sem svoj čas in misli usmeril k temu, da mlajšim pomagam pri uresničitvi njihovih sanj.

Pogosto se je omenjalo, da se boste vrnili v slovensko košarko in da ste pred vrati Uniona Olimpije. Je bilo res kaj na tem ali so bila to zgolj natolcevanja medijev?

Mediji so si zagotovo želeli kaj takega, ker so vsi nekako poskušali opraviti to nalogo, pa ni šlo. V tem času sem deloval v tujini in sem bil dokaj uspešen. Hoteli so videti, kako bi vse skupaj funkcioniralo, če bi se vrnil v Slovenijo. Morda bi bil enako uspešen kot drugi, morda pa bi naredil kaj boljšega. Slovenija ne sme nikoli dopustiti, da se lokalizira. Slovenija je med Balkanom in zahodno Evropo most, prek katerega mora iti veliko stvari. Mi moramo biti avantgarda nekih gibanj in to, kar se je zgodilo zdaj, je fantastična zadeva. Slovenija velike priložnosti, kot je evropsko prvenstvo, ne sme izpustiti iz rok. Tukaj so sponzorji, domači in tuji. Pomembni so predvsem tuji, da bi Slovenija dobila dodatne vire financiranja. Če bomo samo čakali, tarnali in jokali, potem ne bo iz tega nič. Ne smemo dovoliti, da bi vlak odpeljal, ker je vprašanje, kdaj se bo spet vrnil.

Govorite, kot da bi bili v ta projekt vključeni...

Saj sem, vedno sem vključen. Ko nisem vključen, sem vključen, sam se vključim. Spremljam košarko in si dam pravico razmišljati na glas. V življenju nikoli nisem imel nobenih skrivnosti, zakaj bi jih imel zdaj? Povem, kar mislim. Poskušam povedati in s tem pomagati, da bi iz naše košarke in reprezentance naredili nekaj boljšega. Oče vedno pričakuje, da so otroci boljši od njega. Mi smo očetje te reprezentance, smo prvi začeli igrati za njo, a bi radi videli, da naši reprezentanti stalno napredujejo in so boljši od nas. Če bodo boljši od nas, bo to pomenilo, da smo jim pustili dobro osnovo. Če ne bodo šli naprej, bo izpadlo, kot da mi nismo postavili dobrih temeljev.

Govorite o odnosu oče-sin. Podoben odnos ste imeli s Sašem Vujačičem v Snaideru. Še imata stike?

Seveda. Predlansko sezono, ko se je odločil, da ne bo nadaljeval z reprezentanco, sem bil prvi, ki sem ga podprl. Fant si tega ni zaslužil. On je fantastičen igralec in treba ga je razumeti. Vsi imamo drugačen karakter. Sto ljudi, sto karakterjev. Naloga selektorja je, da različne karakterje pravilno vodi. Najlažje je učiti obrambo in napad. Treba je komunicirati. Saša mora biti pravilno voden, tako kot vsak drug igralec. Tudi ko sem sam igral v klubih in reprezentanci, smo imeli igralce s težkimi karakterji. Pa smo jih vodili malo igralci, malo trener, malo uprava in to je funkcioniralo.

Kakšno je vaše mnenje o novem selektorju slovenske reprezentance Božidarju Maljkoviću?

Božo je fantastičen trener. Božo je "old school" (stara šola, op. p.). Mi imamo veliko fantov, ki so mladi in obetavni. Če je nekdo imel problem s Sašem Vujačičem, kaj bo, če imamo deset takih igralcev? Vsak je ego zase in prihajajo iz drugega obdobja košarke. Božo Maljković je trener, ki je bil sposoben Dominiqueu Wilkinsu povedati, potem ko je ta z zasebnimi letali 24 ur letel po vsem svetu, da bi ujel trening, da je suspendiran. On je to pripravljen narediti. Ali smo mi prepričani, da bodo naši fantje sposobni zdržati nekaj takega? Glede znanja pa je Božo Maljković številka ena na svetu, ni ga boljšega v amaterski košarki.

Kaj Teoman Alibegovič počne zdaj?

Lansko sezono sem še deloval pri Snaideru, pa sem prenehal zaradi svojih pogledov. Košarka mora biti zasnovana na mladih, Snaidero pa ni imel take ideje, da bi gradil na mladih igralcih. Tako se nisem čutil kot del projekta in sem odstopil. Zagovarjal sem mlade, oni jih niso in to je bilo to. Naj gredo naprej s svojo idejo, jaz sem šel s svojo. Za zdaj sem zelo okolju prijazen tehnolog. Rad imam okolje in rad prepričujem ljudi, da je treba okolje popraviti. Ne smemo pljuvati na krožnik, iz katerega jemo. Take stvari je treba upoštevati. Naravo je treba spoštovati, tako kot ona spoštuje nas. Če ne spoštujemo narave, pomeni, da delamo nekaj močno narobe.