Pokazal je, da ima med vsemi evropskimi politiki v svojih rokah največ oblasti in da jo namerava tudi uporabiti. Uporablja pa jo na način, ki ni najbolj sinhroniziran s predstavo, ki jo ima Evropa o sebi. Evropejci ga opozarjajo, da njegova politika spominja na preteklost celine. On samozavestno odgovarja, da napoveduje prihodnost.

Za vzhodnoevropske države, ki so leta 2004 vstopile v EU, je predsedovanje priložnost, da se pred Evropo postavijo kot država, ki ji je integracija popolnoma uspela, tranzicija iz socializma v liberalno demokracijo pa se je iztekla v rutinsko politično prakso. Orbán je prvemu dnevu predsedovanja dal enak pečat izvirnosti, kot ga odlikuje na domači politični sceni.

Ice-T in strah pred mediji

Prvega januarja je začel veljati nov madžarski zakon o medijih. To je najbolj restriktiven medijski zakon, ki je bil v Evropi sprejet po padcu berlinskega zidu. Pa še pred padcem je bila v vzhodnoevropskih državah medijska praksa bolj odprta od navad, ki jih obljublja nova madžarska ureditev. Zakon postavlja pod neposredni politični in kazenski nadzor vladajoče stranke Fidesz vse tiskane, elektronske in spletne medije v državi. Kompetence ima tudi nad tujimi mediji. Brez pretiranega skrivanja za politično korektnostjo vpeljuje cenzuro, ki sega od lokalnih časopisov do interneta.

Vladna agencija za nadzor medijev, v kateri sedijo izključno člani Orbánove stranke Fidesz, lahko presoja o ustreznosti ali neustreznosti katerega koli prispevka. Njena presoja ni simbolne narave. Za vsak članek, ki ne ustreza merilom spodobnosti, lahko predpišejo kazen v višini 750.000 evrov, novinarje pa lahko sankcionirajo s suspendiranjem ali prepovedjo delovanja. Vlada pripravlja popolno centralizacijo državnih radijskih in televizijskih hiš ter državne tiskovne agencije. Vse bodo delovale pod enim centralnim uredništvom, ki bo isto vsebino distribuiralo po vseh medijih. Madžarski novinarji so takoj sklenili, da je svobode tiska v državi konec.

Že takoj na začetku je organ pokazal, da mu ne gre za ideološka prerekanja, ampak za praktično posredovanje v vsebino. Prvi učinki so bili na trenutke komični. Zasebno radijsko postajo so začeli preiskovati, ker je vrtela pesem Warning, ki jo je pred desetletji posnel zdaj že postarani raper Ice-T. Pesem naj bi imela kvarni vpliv na mlade ljudi, kar jo postavlja v nasprotje z medijskimi pravili madžarske države. Ice-T, ki je opustil kariero pevca in uspeva v televizijski nadaljevanki, kjer igra kriminalističnega preiskovalca, je na Twitterju takoj izrazil navdušenje. "To mi je res všeč. Svet se me boji. Ha."

Manj komično je prepričanje urednikov in novinarjev državnih medijev, da bodo še pred pomladjo vsi politično nekompatibilni kadri zamenjani s strankarskimi nameščenci. Državni mediji že zdaj ne objavljajo kritik, ki letijo na vlado iz nekaterih evropskih prestolnic. Zasebni mediji pa se pripravljajo na radikalen poseg države v vsebine, ki jih objavljajo.

Ne bojim se nikogar

Ker je zakon sovpadel z začetkom predsedovanja, je to v institucijah Evropske unije povzročilo nekaj nelagodja. Najprej se je oglasil zunanji minister Luksemburga, za njim pa pisarna nemške kanclerke Angele Merkel. Tudi iz krogov evropske komisije je bilo slišati nekaj diplomatsko previdnih izjav o tem, da se Madžarska pomika v smeri političnih navad iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Viktor Orbán se je na pripombe odzval zelo samozavestno. Kritike na račun zakona je odpravil kot nelagodje evropske levice, ki se je na Madžarskem soočila s spektakularnim vzponom desnice in popolnim razpadom socialdemokratske politike. "Razlog za kritike je sovraštvo, ki ga mnogo ljudi čuti do ideje, da je desničarska krščanska nacionalistična stranka dobila dvotretjinsko večino v parlamentu," je odpravil kritike kot politično zaroto. Orbán je lanskega 25. marca na parlamentarnih volitvah dobil popoln nadzor nad madžarsko zakonodajo. Z dvema tretjinama poslancev lahko spremeni ustavni red države. To namerava tudi narediti. Njegova vlada piše novo ustavo, ki bo Madžarom v tujini dala vse državljanske pravice, spremenila vlogo ustavnega sodišča, potrdila nacionalizacijo zasebnih pokojninskih skladov in sankcionirala zamenjavo vseh državnih kadrov, ki vladajoči stranki ne ustrezajo. Dala bo ustavni okvir politiki, ki jo Orbán izvaja, odkar je aprila prevzel oblast.

Prvi korak njegove vlade je bila ponovna razporeditev volilnih okrožij za lokalne volitve, ki so potekale oktobra. Vsa razpoložljiva mesta je zasedla stranka Fidesz. V vseh praktičnih parametrih je Madžarska enostrankarska država, ki levo opozicijo razume kot nelegitimno politično formacijo. Premier je v tem tednu večkrat rekel, da ga kritike ne zanimajo, ker se ne boji nikogar, kritike pa upoštevajo samo slabiči. Njegovemu načrtu popolne preobrazbe države se ne more upreti nihče.

Viktorju Orbánu je mogoče marsikaj očitati, nikakor pa ne, da je s svojim programom presenetil in prevaral volilce. Ko je na Vörösmartijevem trgu v Budimpešti na tisoče pripadnikom svoje stranke razglasil zmago, je bil nedvoumen. "Narod je enoten," je rekel. "Zgodila se je revolucija." Obljubil je, da bo postopal kot revolucionar. "Madžarski narod je izgnal režim oligarhov, ki so zlorabili oblast, ljudje pa so vzpostavili nov režim nacionalne enotnosti."

Režim oligarhov je bila socialistična vlada premierja Ferenca Gyurcsányja, ki je dva mandata vodila Madžarsko in spotoma popolnoma diskreditirala socialdemokratsko politiko. Življenjski standard je padel, cene so se dvignile, državne subvencije so bile ukinjene, dobro zdravstvo in šolstvo sta postala privilegij bogatašev. Sanje o svobodi so se končale z razprodano državo, v kateri državljani niso videli več nobenega upanja. Orbán je opustil pripovedke o blagostanju v Evropi in je nastopil s trdno nacionalistično govorico interesov naroda in velikim skepticizmom do vsega tujega.

Levico je razglasil za nelegitimno oblast in jo poskušal še kot vodja opozicije ukiniti z množičnimi demonstracijami. Nekoliko presenetljivo je to po osmih letih životarjenja v opoziciji naredil z volitvami. Uspelo mu je tako kot v povojni Evropi še nikomur pred njim in je strankarsko oblast nad državo zastavil kot avtoritarni mehanizem.

Od liberala do avtoritarne oblasti

To je bil zadoščenja poln sklep kariere politika, ki je leta 1988 sodeloval pri ustanovitvi gibanja za demokratične reforme z romantičnim imenom Zavezništvo mladih demokratov. Kratica je bila Fidesz. Leta 1990 je kot član stranke vstopil v parlament, tri leta kasneje pa postal njen predsednik. V valu svobodnjaštva, ki je zajel vzhodno Evropo tik pred padcem berlinskega zidu, je Madžarska kazala najlepši obraz. Prva je porušila železno zaveso, odprla politični prostor in meje z zahodom. Orbán se je vrtel okrog idej odprte družbe, ki jih je financiral takrat še malo znani ameriški bankir George Soros. Ta mu je tudi dal štipendijo, s katero je šel za eno leto študirat na Oxford.

Na Madžarskem pa se je začel vrtiljak menjavanja oblasti med liberalci, socialisti in desnico, ki je na novo definiral nacionalno politiko. Liberalci so v prvi demokratični vladi najprej razprodali vso nacionalno ekonomijo. Za njimi so nastopili socialisti, ki so demokracijo razumeli kot partnerski odnos med podjetniki in državo, v katerem podjetniki obogatijo, državljani pa obubožajo. Leta 1998 je nastopil prvi resen trenutek Orbánove oblasti. Na volitvah je zmagal z obljubami dviga življenjske ravni in izboljšanja socialne varnosti. Skupaj z liberalnim Demokratičnim forumom je tako silovito propadel, da so Madžari potem dvakrat zapored izvolili socialistično vlado. Ta je podrla vse iluzije o racionalni politiki in je organizirala politični samomor levice. Njen vodja je bil milijonar, ki je bil na seznamu sto najbogatejših Madžarov.

Orbán je v tem času prišel do sklepa, da levica na Madžarskem nima več nobenih zgodovinskih možnosti, ampak je prihodnost na desnici. Svojo stranko je usmeril v nacionalizem in zgodovinske resentimente, ki izhajajo še iz izgube dveh tretjin nacionalnega ozemlja med prvo svetovno vojno. Postopoma je radikaliziral politično držo in iz marginalne desničarske politike naredil osrednji steber nove oblasti. Madžarsko je v popolnosti prevzel v svoje roke. Zdaj bo pokazal, kako jo lahko v šestih mesecih afirmira v Evropi sredi gospodarske krize.