Štirinajstletno dekletce je v spremstvu očeta, upokojenega šestdesetletnega učitelja angleščine iz predmestja Chicaga, v Pariz pripotovalo na Gallianovo povabilo. Nekaj mesecev zatem je - na veliko veselje japonskih fenov, ki so jo oblegali z leve in desne - z mamo letela v Tokio, kjer ju je gostil Rei Kawakubo, oblikovalec modne znamke Comme des Garçons, sestri Mulleavy, skrbnici znamke Rodarte, pa sta jo kmalu zatem najeli, da je nastopila v njunem modnem videu za trgovinsko mrežo Target.

Precej zahteven urnik za mladostnico, so zmajevale z glavo nekatere modne novinarke, le kaj neki je staršem, ki so jo zaradi visoke mode za več tednov vzeli iz šole, da bi jo paparaci zaslepili z bliskavicami in jo malikovali kot kakšno hollywoodsko zvezdnico.

Toda Tavi je prav to: blogerska zvezdnica, slavni produkt interneta, znamenitost nove dobe. Ena tistih blogerk, ki sedi v prvi vrsti modnih revij, nekoč rezervirani izključno za filmske zvezde, urednico Voguea ali kakega res pomembnega kupca. Še več - Tavi je ena tistih, ki jo je Svet modnih oblikovalcev Amerike (Council of Fashion Designers of America) povabil, naj bo pri podeljevanju vsakoletnih nagrad njihova razsodnica.

Pitbuli novinarstva

Politika, gospodarstvo, gastronomija ali oblikovanje že vsaj desetletje vedo, kakšno izjemno moč imajo blogi in njihovi avtorji. Dandanes se tako rekoč vsi pisci kuharskih blogov ponašajo vsaj z eno ali dvema knjigama, tisti politični pa so redni gostje televizijskih oddaj ali predavatelji na raznih fakultetah.

Jeff Jarvis, direktor interaktivnega novinarskega programa na newyorški City University, je dejal: "So najenostavnejše, najcenejše in najhitrejše orodje priobčitve, kar jih je kadar koli bilo."

Po podatkih spletne strani technocrati.com jih je že krepko čez sto milijonov; skoraj polovica jih prihaja iz ZDA, devetindvajset odstotkov iz Evrope, komajda tri odstotke pa iz Južne Amerike. Več kot petinšestdesetim odstotkom je pisanje blogov konjiček in le en odstotek jih pripada korporacijam. In lanski trendi, ki so jih analizirali s pomočjo več kot sedem tisoč anketirancev, kažejo, da postaja blogosfera vse bolj feminizirana. Ženske (še zlasti matere) postajajo pomembna sila, njihov vpliv na spletni univerzum, medije in blagovne znamke pa je čedalje večji. Kar štirideset odstotkov vprašanih verjame, da gre blogerkam bolj zaupati kot klasičnim medijem v lasti gigantskih korporacij, skoraj polovica pa jih prisega, da bodo prej kot v petih letih blogi postali glavni vir tako resnih kot zabavnih novic.

Kako vplivni znajo biti, so že dokazali. Denimo pred leti, ko je Matt Drudge (Drudge Report) poročal o škandalu Clinton-Lewinsky in si pri reviji Time prislužil uvrstitev na lestvico stotih najvplivnejših ljudi. Ali onkrat, ko je kritični blog Rathergate s svojim pisanjem prisilil novinarja CBS Dana Ratherja v predčasno upokojitev. Navsezadnje so se kot koristen vir izkazali tudi po cunamiju, Katrini ali med nedavnimi nemiri na Tajskem.

"Pitbuli novinarstva" jim pravi novinarka in urednica Arianna Huffington. Sila, ki nedvomno spreminja tradicionalne medije, predvsem način podajanja informacij in njihovo prepletenost z občinstvom.

"Najboljši blogi so zelo osebni," je pristavila Huffingtonova, "in ko se bralci enkrat navadijo takšnega odnosa s piscem, težko sprejmejo kar koli drugega."

Vse kaže, da jih je končno začel privzemati tudi svet mode. Ne le da cveti spletna prodaja številnih modnih znamk, vse več jih - kot denimo Yves Saint Laurent - svoje kolekcije predstavlja na Youtubu, z vsakim dnem vse več oblikovalcev komunicira s pomočjo Twitterja in vse več je takšnih, ki najprej zjutraj preberejo Style Rookie, blog male Tavi, ali onega, ki mu ljubkovalno pravijo BB, spletni dnevnik mladega Filipinca Bryana Greya - Yambaa. Tudi The Sartorialist, blog Scotta Schumana, enainštiridesetletnika, ki v objektiv lovi modne trenutke z ulice, je velik hit. Spremljajo ga tako Dries Van Noten kot Ralph Lauren ali recimo Paul Smith.

"Niso (še) oblikovalci, stilisti, niti uredniki reviji. So pa glavne figure, nova generacija vplivnih modnih sil, ki pušča svoj pečat na spletu," so menili v reviji Teen Vogue. Trendseterji torej, nove zvezde, katerih domiselni, iskrivi in pikri zapisi so postali obvezno branje modnih krogov.

Zlati deček Bryan

Med njimi je zvezda vseh internetnih zvezd tudi Bryan Boy, prej omenjeni Filipinec, star dvaindvajset let. Independant ga je uvrstil med dvajset najpomembnejših modnih blogerjev, The New York Post med najbolj vročih deset. Marc Jacobs je po njem poimenoval torbo, Christopher Bailey iz modne hiše Burberry ga redno vabi v svojo družbo, reviji Style in Vogue China sta ga okronali za glavnega trendseterja, Anna Wintour, hladna kraljica, od leta 1988 urednica ameriškega Voguea, pa z njim v prvi vrsti modnih revij veselo kramlja.

Menda njegov blog vsakodnevno obišče več kot sto osemdeset tisoč bralcev, lani je z njim prislužil sto tisoč dolarjev (približno šestinsedemdeset tisoč evrov) in si priboril kopico plačanih izletov od New Yorka do Tokia. Za primerjavo: bolj cenjeni manekeni zaslužijo z oglaševalsko kampanjo za H&M kakih šestdeset tisoč dolarjev, medtem ko fotografiranje za Vogue znese komajda nekaj sto zelencev.

In kako Bryan služi denar? Največ z oglasi, javnimi nastopi, članki in podobno. Toda, pravi mladec, če mi je znamka všeč, o denarju ne bo govora. "Zame denar res ni najbolj pomemben, kar šteje, je vsebina." In prav vsebina je še vedno glavna mantra na ustih internetnih strokovnjakov.

Tudi zato so Bryana uvrstili med najbolj elitne izbrance lanskega avstralskega tedna mode, pot v Sydney je kril IMG Fashion, organizator. Pa se je izplačalo? "Ko povabite blogerje, ti poskrbijo za takojšnje komentarje prej kot v nekaj urah, celo minutah, po koncu modne revije komunicirajo s stotinami ljudmi, če ne z milijoni po vsem svetu," je dejal Simon Lock, ustanovitelj Australian Fashion Week za revijo The Age. "Zakaj neki jih ne bi pripeljali sem?"

Bryan se strinja, da njihovih blogov ne gre spregledati; verjame, da se njihova moč krije v necenzuriranih zapisih, ki jih uredniška roka ni prekrojila, na spletu pa so objavljeni s svetlobno hitrostjo in ponujeni globalnemu občinstvu.

"Mislim, da nam bralci zato zaupajo, ker nimamo skritih interesov," je povedal. "Nimamo urednikov ali oglaševalcev, ki jim moramo ugoditi tako kot revije, in menim, da nam to daje precej več kredibilnosti. Stvari predstavljamo takšne, kot so, in ljudje to res cenijo."

Kljub temu se je našlo nekaj kritičnih glav, ki so se spraševale, ali vendarle ne gre za obliko prikritega oglaševanja ali umeščanja izdelkov, ko je ethicalblogs.com razkril, da je oblikovalec Nicholas Morley Bryanu poslal nekaj oblačil, ta pa jih je nadvse spodbudno opisal.

A tudi novinarji uglednih hiš, kot je na primer The Times of London, so deležni posebne obravnave, trdi stran news.com.au. "Če ne drugega, nadvse radi sprejmejo kakšno darilce ali brezplačno letalsko karto v zamenjavo za brezplačno reklamo, ki je zakamuflirana kot uredniška vsebina. Morda je pravo vprašanje, ali je sploh kar koli v svetu mode etično."

Fenomen Tavi

Toda blogerji so cenjeni predvsem zaradi originalnosti, kreativnosti in svežega modnega pristopa. Pod fotografijami njihovih vsakodnevnih oprav boste našli pisane zapise, ki pričajo o tem, da redno in s ponosom mešajo stile, vzorce, najbolj poceni in precej dražje kose, staro in novo, sposojeno in pravkar kupljeno. Na internetu, seveda.

Za mnoge so stilski blogi del demokratizacijskega trenda v modi, je menila novinarka Lizzie Widdicombe. Medtem ko so nekoč modne revije obiskovali le posvečeni in razglašali svoja velepomembna mnenja, so danes revije predvajane v živo na internetu, kar vsem omogoča njihovo spremljanje in kritiziranje, je opisala. Ali, kot ji je zaupal nekdo iz Voguea: "Spreminja se pojmovanje tega, kaj je pravzaprav ekspert ."

Če je lahko modna strokovnjakinja štirinajstletnica iz predmestja Chicaga, ki ji starša vsak teden namenita deset dolarjev žepnine…

Tavi je denimo pred kratkim zlezla v obleko, ki jo je izbrskala na bolšjem sejmu, jo okrasila z oblekico za barbiko (v obliki priponke), si nadela naušnike japonske znamke Okutani, stara Givenchyjeva sončna očala, ki jih je bog ve od koga dobila v dar, medtem ko si je usta obarvala z rdečilom Toma Forda, noge pa obula v cokle znamke Miu Miu, ki jih je kupila v blagovnici Bergdorf. Namesto kakšne pregrešno drage torbe po imenu Birkin si je raje umislila staro šolsko torbico za malico, njen nakit pa je bil izjemno preprost in nadvse zabaven - zapestje in lase si je okrasila s plastičnimi modnimi dodatki iz kinder jajčk.

Precej radikalna oprava mnogoterih stilov in vzorcev, ki jo je tako kot mnoge poprej izpostavila v šoli in naredila za tarčo posmeha, pri gospodu Lagerfeldu pa zaiskrila oči, da je dahnil: "Ah, kako sveže!" "Ni je uničilo na milijarde slabih kolekcij," je izjavil za Fashion Television, medtem ko jo je potrepljal po glavi in pohvalil njeno (srebrno) barvo las.

Morda je njeno privlačnost še najbolje opisala Laura Mulleavy, ko je za New Yorker dejala: "Vedno pomislim, joj, ko bi le lahko prebrala tisto knjigo še enkrat prvič. Gre za tisti občutek, ko nekdo nekaj odkrije."

"Kadar kaj objavim, to storim zato, ker mi je všeč," je Tavi rekla za New Yorker. Ko je opazila novo kolekcijo Miu Miu, je denimo pisala njihovi PR-službi in vprašala, ali ji ne bi posodili nekaj kosov, da bi se v njih fotografirala za svoj blog. Obleke so ji dostavili, Tavi pa jih je po mini domači modni reviji skrbno vrnila. Toda zdaj je ne zanimajo več le fotografije in kratki opisi, kaj neki je spravila nase. Veliko raje bi pisala članke, sestavljala obleke za modne revije, delala stilske kolaže, kot je bil na primer tisti za priljubljeni BlackBook.

"Malce me skrbi," je zaupala novinarki revije, "da nekoč ne bom več pomembna in ne bom mogla več na teden mode." A četudi bi jutri izgubila vse bralce, pravi Tavi, bi še vedno pisala spletni dnevnik, ker tako zapisuje svoje misli.

"Ves ta cirkus okoli zvezdništva me skrbi," je tuhtal njen oče Steve. "Paziti je treba na pasti. Denarju se je kar težko upreti." Ampak zdi se, da njegovi hčeri (vsaj za zdaj) več veselja kot denarci prinaša mišmaš, ki se skriva v trgovinah Salvation Army, na bolšjih sejmih, butikih iz druge roke, v babičini omari, domači kleti… ali na policah trgovine Bergdorf.

Očetu je med zajtrkom na newyorškem modnem tednu dejala: "V tem svetu bom vedno izobčenka."

"Kaj pa veš," je odgovoril oče, "ljudje se iz izobčencev hitro prelevijo v člane neke družbe, ne da bi sploh opazili."

"Ljudje se prelevijo iz izobčencev v poželjivce," je odvrnila Tavi.