Pregled neslavnih projektov Šaleške doline

Šaleška dolina je v več pogledih privilegirano območje Slovenije. Dejstvo je, da je država (ali družba) v preteklosti vanjo veliko investirala. Praktično iz nič je zrasel energetski gigant, dodatna industrija, razvilo se je sodobno mesto z vso možno infrastrukturo. Zaradi rudarjev se energetikov v Šaleški dolini nikoli ni spraševalo po stroških. Razvoj je moral biti, cena pa je bila nepomembna! Denar je vedno pokril investicije, ki so bile upravičene, in prikril investicije, ki so bile žalostno zavožene. Odgovarjal ni nihče, nikoli in nikjer.

Spomnimo se Energo Kemo kombinata Velenje (glej glasila Rudar, letniki od 57 do 65) z uplinjanjem premoga. To je bil velikanski strošek, ki je končal kot popolna polomija, za katero ni nihče odgovarjal. Podrobnosti o tem je v novoletnem intervjuju za Nedeljski dnevnik obelodanil znani bančnik Niko Kavčič.

Ali pa tovarna EFE, ki je iz radioaktivnega pepela proizvajala (danes to vemo) zdravju škodljivo gradbeno opeko za vso Slovenijo. Ali pa se spomnimo dragega postavljanja in selitve rudniških jaškov Preloge v Nove Preloge. Sodobne klasirnice in drobilnice Pesje, ki je danes nihče več ne potrebuje. Kdo se še spomni odpiranja rudnika Lendava? Kje so vsi ti projekti? Kako so končali? Koliko so stali?

Vse te propadle investicije je blagoslavljala in vodila rudarska oziroma energetska stroka, za katero je seveda stala lokalna in državna politika. V Velenju je, kot je vsem zelo dobro znano, tovarna Gorenje. Verjetno pa ni več znano, da je bilo podjetje konec 80. let prejšnjega stoletja tik pred propadom. Takrat ga je po direktivi iz Ljubljane rešil Herman Rigelnik s pomočjo denarja slovenskega gospodarstva.

Osvetliti želimo druge, s TEŠ 6 povezane načrte šaleških veljakov, ki se obnašajo, kot da živijo v zaščitenem rezervatu. To jim seveda uspeva, kajti lokalni velemožje so zdaj lepo porazdeljeni po pomembnih vodstvenih položajih v državi s preteklimi in sedanjimi župani Velenja na čelu.

Zgodovina neslavnih projektov se ponavlja ne samo pri TEŠ 6, pač pa tudi s traso F2 avtoceste tretje razvojne osi. Ali bomo to nemo opazovali, kot kljub naši prijavi počne računsko sodišče? Zakaj ga že imamo in zakaj ga plačujemo, če pri ključnih investicijah, podobno kot v primeru TEŠ 6, gleda stran in se sklicuje (Igor Šoltes) na nepristojnost za revizijo?

Trasa F2 avtoceste tretje razvojne osi je izsiljena

Kar se je dogajalo pri vrednotenju variant odseka hitre ceste tretje razvojne osi od Velenja do avtoceste Ljubljana-Celje A1, meji na znanstveno fantastiko. Rezultat vrednotenja v študiji variant je bil znan, še preden se je vrednotenje končalo. Kot "najprimernejša" mora za vsako ceno "zmagati" varianta F2 (Velenje-Šentrupert). In ne le da je ta trasa daljša, je bistveno dražja (gradnja treh predorov), uniči kmetijska zemljišča najvišjega ranga (varianta bi potekala po sredini Savinjske doline, skozi meliorirana in komasirana zemljišča z obsežnim namakalnim sistemom, ki napaja nasade hmelja), je tudi prometno neučinkovita, saj se na relaciji Velenje-Arja vas vozi 20.000 vozil na dan (podatki Direkcije za ceste), na relaciji Velenje-Šentrupert pa 6000!

V prvi študiji Omega Consulta, ki je bila predstavljena januarja 2007 (12 prometnih strokovnjakov), so bile kot najboljši koridorji izpostavljene trase in povezave Velenja s Celjem in Ljubljano prek Arje vasi ali južno od Velenja do A1 pri Podlogu. Vendar ne, to nekaterim v Šaleški dolini ni ustrezalo. Uporabili so različne mehanizme "vplivanja" in na MOP dosegli (sami financirali?) izdelavo nove študije ter na predstavitvi prebivalcem Braslovč razglasili, da niso nič krivi, da je "računalnik izbral" najboljšo povezavo od Velenja do avtoceste A1 v Šentrupertu.

Velenjski dvorni urbanist in drugi so po lastnih izjavah morali velikokrat v Ljubljano lobirat, grozit in drugače pritiskat, da jim je traso hitre ceste kot najboljšo uspelo prestaviti bliže Ljubljani in stran od Celja. Ta druga študija (v podjetju Urbis, d. o. o., delajo dva zaposlena in študent) je ugledala luč sveta oktobra 2007. V študiji je bila s 114 točkami kot najboljša predstavljena trasa hitre ceste F2 (Velenje-Šentrupert) in je tako "premočno zmagala" pred drugo najboljšo traso proti Arji vasi (112 točk). Dve (2) točki so s pristranskim vrednotenjem tras napaberkovali projektanti v vse prej kot transparentni in dosledni študiji in tako ustregli šaleškim apetitom.

Nerodno je samo to, da je ta nova "najboljša" trasa F2 mnogo dražja in bi bil to do zdaj (po stroških na kilometer) najdražji odsek zgrajene ceste v Sloveniji. Ta, le 17 kilometrov dolg odsek hitre ceste odseka F2 namreč nekateri gradbeniki ocenjujejo na 400 milijonov evrov, in to za tako imenovano varčno varianto avtoceste brez odstavnih pasov. Že brez odstavnih pasov je po besedah predstavnika Darsa na seji komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta dne 30. junija 2010 "razlika v investicijski vrednosti navedenih variantnih rešitev 44 milijonov evrov"...

Odstavni pasovi, nerealna cena treh predorov, prestavitev železnice in potek ceste prek območja rudarjenja so le nekateri od mnogih zamolčanih dodatnih stroškov. Hkrati F2, kot že rečeno, poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih, kjer je zdaj država na novo sanirala nasade hmelja. Predvsem pa je trasa F2 tarča kritik samih uradnih recenzentov in revizorjev, ki sta jih plačala Dars in MOP. Odsvetujejo, opozarjajo, dokazujejo prikrite in neupoštevane stroške (strošek nadomestitve najboljših kmetijskih zemljišč, predori, useki, 5-odstotni naklon, nepotrebni dvigi in spusti ceste za 110 višinskih metrov, prestavitev železnice v dolžini 1300 metrov, gradnja odstavnih pasov za tovornjake...). Kako tudi bi, ko pa je prvi nadzornik Darsa sam Milan Medved, direktor Rudnika Velenje.

In kje je povezava TEŠ 6 in hitre ceste tretje razvojne osi? Preprosto. Trasa F2 je načrtno zapeljana v bližino TEŠ in čim bliže Ljubljani. Dodajmo še izsiljeni začetek umeščanja trase F2 v prostor. To so gospodje, Srečko Meh in tovarišija, izsilili z dopisno sejo vlade v Velenju teden dni pred parlamentarnimi volitvami leta 2008. Res primeren čas za mirno in trezno odločanje! Sedanjo vlado s premierjem na čelu pa sprašujemo, zakaj te napake ne popravi. Ali so se vplivneži iz te doline zajedli v sam državni vrh in krojijo vladno politiko kot v primeru TEŠ 6? Predvolilno "prepričevanje" vlade Janeza Janše je tedaj uspelo. Janši se ni obrestovalo, se bo Pahorju? Na tem mestu ga zato sprašujemo o stališču do izsiljene rešitve in ga javno pozivamo, naj nam odgovori, kaj bo naredil, da se zagotovi upoštevanje strokovno in ekonomsko boljše variante.

Vendar to še ni vse. Velenje zdaj zahteva tudi štiripasovnico Velenje-Arja vas! Edino, za katero prometne študije kažejo upravičenost. Torej dve hitri cesti. Ob tem ni mogoče prezreti, da železnica vodi do Velenja. Zakaj že? Da se transport (denimo kalcitne moke za odžvepljevanje dimnih plinov TEŠ) odvija po cestah? Ali bi se tudi indonezijski premog vozil po cesti od Luke Koper (ali iz hrvaške Kraljevice) do Šoštanja? Tudi to bi bilo za nekatere dobičkonosno (glej http://cibraslovce.blogspot.com).

Lokalni bogovi in njihovi politični sponzorji na državni ravni

Šaleška dolina je sistemsko (prek energetike) postala dolina, ki ji v Sloveniji ni para. V minulih letih in desetletjih se je energetski denar prelival v velenjsko in šaleško lokalno porabo, v boljše plače kot drugod po Sloveniji, v sponzorstva, lokalna podjetja, infrastrukturo in za višji standard na novo zraslega mesta.

Ali je apetite šaleških oblastnikov in "razvojnikov" res treba tolerirati še naprej? Ali mora preostala Slovenija stiskati zobe in spet financirati še eno močno predrago elektrarno? Dati zemljišča za hitro cesto? Brezpogojno in brezprizivno verjeti šaleški rudarsko-energetski "stroki"? Kljub mnogim investicijskim polomijam v preteklosti?

Da jim je to uspevalo, se ne gre čuditi. Vedno so imeli dovolj političnih veljakov (kraljev na Betajnovi), ki so v Ljubljani ščitili in zaščitili megalomanske apetite privilegirane province. Šaleškim "razvojnim" načrtom si nobena politika ne upa stopiti na prste in prekiniti izčrpavanja gospodarstva in drugih regij Slovenije. Zato upamo, da se bodo ozavestili tudi državljani drugih krajev Slovenije. Pozivamo politike, predsednika vlade in računskega sodišča, da končno začnejo razčiščevati tudi te zadeve. Da opravijo delo, za katerega so izvoljeni in plačani.

Zato davkoplačevalci zunaj Šaleške doline zahtevamo revizijo sklepa o izboru trase Velenje-A1. Zahtevamo, da so javne investicije dolgoročno utemeljene, racionalne, transparentne in predvsem brez skritih stroškov. Ti bodo sicer tako v primeru TEŠ 6 kot tretje razvojne osi in v skladu s staro prakso izsiljevanja "nepovratnih investicij" v (že tako privilegirani) Šaleški dolini dobili domovinsko pravico.

Civilna iniciativa Braslovče: Boris Jeseničnik, Janko Perger, Domen Marovt, Stane Hrušovar, Franc Kralj, Jolanda Šporn, Andreja Jelen, Štefan Obal