Berdahl ima veliko podporo v domovini, saj je Norveška izumiteljica smučarskih skokov, zato so mnogi ljubosumni na tujega selektorja. Vprašanje je, če bo imel Berdahl, sicer dolgoletni uslužbenec norveške smučarske zveze, takšno avtoriteto kot Kojonkoski, ki je preprečil konflikte med posameznimi skakalnimi centri po državi, zlasti med Oslom in Trondheimom. Berdahlova prednost je tudi jezik, saj je v skokih obilo fines, ki jih skakalci najbolje razumejo v materinščini. Štiridesetletni Piontner je trenutno na čelu prve skakalne velesile Avstrije, s katero je osvojil vse možne lovorike, zato ga zaradi izteka pogodbe mikajo novi izzivi. Schoedlerjevo delo v Rusiji ni bilo podprto z uspehi, trenutno sodeluje s Kuettlom, ki pa tako kot Ammann razmišlja o koncu kariere. Novi glavni trener Norveške naj bi bil znan že pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju, ki se bo začelo 23. februarja v Oslu.
Kojonkoski je bil na čelu norveške reprezentance devet sezon (od leta 2002), že poleti pa je dejal, da se želi vrniti domov na Finsko, vendar ne kot trener, ampak kot član posebnega komiteja, ki bo skušal finski šport vrniti v svetovni vrh. Finci so ostali brez zlate kolajne na zimskih olimpijskih igrah leta 2006 in 2010, na poletnih pa 2004, medtem ko so 2008 osvojili edino zlato v streljanju. Kojonkoski trenutno noče govoriti o tem, kaj bo počel v prihodnosti in o tej temi molči tudi na turneji, saj je le jezno odvrnil, da je vse o svoji zadnji sezoni v vlogi trenerja povedal že pred sezono. Kojonkoskega bi za selektorja ali vsaj svetovalca nemudoma najela večina držav, ki se ukvarjajo s smučarskimi skoki. Tudi v Sloveniji ima veliko simpatizerjev, vendar niso v funkcionarskih vrstah, ki vlečejo strokovne odločitve.
