"Madžarskega zakona ni treba spreminjati, čeprav je predmet kritik iz tujine," je danes v Budimpešti dejal madžarski državni sekretar za komunikacije Zoltan Kovacs.
Dvom o tem, ali je zakon v skladu z evropskimi določili na področju svobode medijev, konkretno z direktivo o televiziji brez meja iz leta 2007, je že izrazila Evropska komisija, ki od Madžarske pričakuje natančnejša pojasnila.
V Budimpešti sicer zatrjujejo, da zakon v ničemer ni sporen. Kovacs je danes dejal, da se bodo na kritike Bruslja uradno odzvali v sredo ali četrtek, potem ko bodo besedilo preučili.
O medijskem zakonu bo sicer govora tudi na srečanju Evropske komisije in madžarske vlade v petek v Budimpešti, tradicionalnem delovnem sestanku ob začetku rotirajočega predsedstva.
Evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes se bo ob tej priložnosti o spornem zakonu pogovarjala z madžarskim kolegom, pristojnim za telekomunikacije, so danes potrdili v Bruslju.
Komisija je sicer danes opozorila, da se koledar postopkov proti kršiteljicam evropskega pravnega reda in koledar rotirajočega predsedovanja nikakor ne izključujeta.
"To, da Madžarska predseduje Evropski uniji, ne bo imelo nobenega vpliva," je dejal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly v povezavi z morebitno odločitvijo komisije o sprožitvi postopka proti Madžarski.
Sporni madžarski zakon je začel veljati prav na dan, ko je Budimpešta prevzela polletno predsedovanje EU.
Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo.
Svet ima tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega morajo novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko privedejo do bankrota mnogih medijskih podjetij.
