V klasični zasledovalni tekmi, skiatlonu, s skupinskim startom je izvlekla deseto mesto. Kot nalašč za natanko 100. uvrstitev med deseterico v svetovnem pokalu. Napada boljših drsalk, ki so jo izpodrinile s prvih treh mest v skupnem seštevku, se po pričakovanjih ni mogla ubraniti. Vendar so razlike pred jutrišnjim nadaljevanjem v Dobbiacu v Dolomitih ostale minimalne. Z izjemo žilave Poljakinje Justyne Kowalczyk.

Nastop kraljice klasičnega sprinta ima tri odlomke. V črni majici najboljše sprinterke, ki jo je za en dan "posodila" Kowalczykova, formalna nosilka obeh majic, je začela napadalno. Kot bi bila na krilih nedeljske zmage. Po prvi četrtini se je zdelo, kot da bi hotela pobegniti, in jim je še enkrat dala vetra. "Sem pač poskušala napadati. Na Touru ni mogoče narediti drugega. V igri je bilo veliko 'bonus' sekund," je opisala taktiko. Vendar na letečih oziroma pravilneje, gorskih ciljih na golfskem igrišču sta si sekunde od skupnega časa odbijali največji tekmici Kowalczykova in Kalla.

V največji meri je plačala davek nedeljske zmage, štirih napornih kilometrskih sprintov, ki so bili včeraj najboljšim prizaneseni zaradi hitrejšega izpada. "Verjetno je res največ posledic sprinta. Kowalczykova je že pred startom tožila, da jo bolijo noge, in morda je bila tudi zaradi tega le peta. Tour ni navadna tekma. V velikem finalu smo se le malo bolj 'spucale' od ostalih," je ugotavljala posledice, ki so še mnogo bolj prizadele njeno večno tekmico Aiku Saarinen, ki je končala tekmo šele kot 33.

Na menjavo tehnike, smuči in palic je po prvi polovici "petke" pritekla kot sedma, deset sekund za Kowalczykovo, se jezila, ker mogla hitro zapeti vezi, potem se je borila tudi s staro hibo, ko ji hitra menjava tehnik dela več težav kot tekmicam. Svoje doda tudi slabša taktika teka v skupini. "Izgubila sem stik s prvo skupino devetih tekačic, a sem si v drugi skupini toliko opomogla, da sem lahko napadla v zadnjem klancu. Če bi imela več prostora za prehitevanje, bi izgubila nemara še pet sekund manj, a glede na vse se je dobro izšlo," se je sprijaznila. V drsalnem delu je dosegla 20. čas. V zdravstvenih težavah ni iskala opravičila. Razkrila jih je le ob posebnem vprašanju: "Res. Mučijo me bolečine v želodcu, krči, jemljem tablete. Morda se tudi zaradi tega dobila trde noge. Vendar, gremo naprej."

Še en živo rumeni dres je žarel, v cilju le pol minute za Petro. Barbara Jezeršek se je včeraj iz poskočne miške spremenila v letečo miško. Po le 40. mestu v koloni klasike je s senzacionalnim sedmim časom pridrsala celo na 24. mesto. Do sekunde enako hitro sta denimo drsali tudi zmagovalka Anna Haag (dekliško Hanssen), vrstnica iz švedske More, ki je s kolegico Charlotte Kalla uprizorila Northugov finiš, ter tretja Norvežanka Marthe Kristoffersen. "V klasiki sem kar nekaj kvačkala. V gneči preprosto nisem mogla povleči pravega koraka," je začela sočno zgodbo. "Skajting je bila druga zgodba. Da sem tekla kot Haagova, se mi zdi komaj verjetno, a sem videla rezultate. Imela sem tudi tako hitre smuči, da 'glava peče'. Drsijo kot 'šus'. Bombastične so, samo da je mrzlo," se ji je smejalo. Ob 20. uri je poslala SMS-sporočilo z odločitvijo, da kot 22. tekačica Toura kljub vsem prigovarjanjem odhaja raje branit rumeno na nižje rangirani celinski pokal. Med tekači poteka boj še bolj na nož. Dogodek dneva je kazen norveškega zvezdnika Pettra Northuga, ki ga je žirija kaznovala z odvzemom 15 nagradnih sekund, ker je oviral vodilnega Švicarja Daria Cologno. Finec Matti Heikkinen je bil le zmagoviti junak etape.