Sramežljivo se za hip prebijejo v ospredje, medtem ko večina le zamahne z roko in jih potiska nazaj v ozadje ter nanje pozabi - dokler se ne vrnejo kot bumerang in vsi opazijo, da so postali dejstvo. Ko so se pred slabimi dvajsetimi leti pojavili mobilni telefoni, so bili dragi, težki, neuporabni in večina si ni znala predstavljati, kakšno vlogo bodo igrali v bližnji prihodnosti.

V letu 2010 so se na podoben način pojavili tablični računalniki, o katerih so razmišljali že zdavnaj. V Odiseji 2001 iz leta 1968 sta astronavta med odpravo na Jupiter vsak na svojem (filmskem) tabličnem računalniku pri zajtrku gledala program BBC. Devet let kasneje, leta 1977, je človeštvo v vesolje poslalo sondi Voyager1 in 2. Prva je po 33 letih dosegla rob našega osončja in zaplula v medzvezdni prostor - veliko dlje od Jupitra. Leto 2010 je tudi leto, ko sta proizvodnja in dostopnost "tablic" postali zares množični. Apple jih je v prvih osemdesetih dneh prodal tri milijone, Samsung milijon v dveh mesecih. Številke rastejo še naprej.

Če si še na začetku prvega desetletja novega tisočletja nismo drznili upati, da bo človeštvo kdaj storilo korak k čistejšim prevoznim sredstvom, se je v tem letu usul plaz modelov električnih avtomobilov različnih proizvajalcev. Čeprav je vprašanje, na kakšen način bomo proizvajali elektriko zanje, na mestu, so inženirji s še pred kratkim nepredstavljivo zmogljivimi akumulatorji opravili Voyagerja vredno popotovanje v "medzvezdni" prostor litijevih ionov pod pokrovi avtomobilov prihodnosti. V Sloveniji je trenutno na voljo 27 polnilnih mest, do leta 2015 jih napovedujejo najmanj tisoč.

Še nekaj je ponudilo to prvo desetletje novega tisočletja. Opustitev slepe vere v vsemogočnost države kot take. Z uresničevanjem "mikro" ambicij vsakega posameznika, vendar v sodelovanju z drugimi enakovrednimi posamezniki, naj bi v letu 2010 dokončno postalo jasno, da so se ljudje naučili žeti velikanski "makro" potencial. Don Tapscott in Anthony D. Williams ta fenomen imenujeta "macroWikinomics". Vzporedno z morda najbolj znanim prostovoljnim projektom na svetu - odprtokodnim operacijskim sistemom Linux, s katerim je finski inovator Linus Torvalds s prostovoljnim sodelovanjem tisočev voljnih računalničarjev z vsega sveta omogočil odprt in prost razvoj številnih aplikacij - nastaja čedalje več podobnih globalnih pobud tudi na drugih področjih.