Tone Fornezzi

"A daš za jurja?"

"Za jurja pa takoj. Če ne bo nihče izvedel."

Takole smo malo dregnili v slovensko "hajsosajti" sceno. So pač takšni časi. Čudni. Spet za kakšno našo akcijo. Visokoopetkane damice v majčkah versace in kiklcah dior, s plaščki burberrys, v škorenjcih jimmy choo, z zlatimi urami rolex ter bleščečimi uhančki bvlgari in čez ramo seveda z obvezno torbico louis vuitton, ki sploh niso ponaredki, v ročici pa še pa najnovejši mobi blackberry super mega curve. (Kako simbolično!) Pa od kod? Od kod, zaboga? Ena izmed njih je kar javno povedala, da ima v svojih omarah za nekaj tisoč evrov dragocenih oblek najbolj znamenitih svetovnih oblikovalcev Roberta Cavallija, Prade, Chanell itd. In punca sploh ni nikjer v službi. Sem in tja butnejo kakšen pregovor, zažvrgolijo na kakšen zasebni žur ali pa se tu in tam sprehodijo po modni brvi za 20 evrov na večer, včasih tudi za 30. Eto. Pa je zvezda! A o tem kdaj drugič.

Od kod torej bleščavi luksuz? Parada tajkunske ničevosti.

Pa se ve, od kod. Zlata ribica pač. Ve se tudi kje…

Moj frend Anže, ki se spozna na svetovne cenovne razrede, je eno takšno bejbo, ki je stopicljala mimo Prešerca, strokovno ocenil na letečih pet do šest tisoč evrov. Kar je imela ob sebi in na sebi. (Kaj je imela ob sebi in na sebi ponoči, pa samo ona ve.)

Težko dostopni dokumenti

Trenutno zelo spoštujem gasilce. Še več. Rad jih imam.

Eden mojih dobrih učiteljev, novinarski steber, pokojni France Vrečar, mi je večkrat dejal, da smo novinarji kot policaji, ki znamo še malo sklanjati pa spregati. Zadnje dni sem se šel privat policaja in se kar precej klanjal okoli naših varuhov raznih sort. Z veliko truda in sreče in tudi slepomišenja (po znanem sistemu pet prstov pa malo straha) sem se prikopal do težko dostopnih dokumentov pod oznako: zaupno, interno, službeno itd. Zapisniki z zasliševanj, natipkani prisluhi, z roko napisane izpovedi (zavedenih) deklet, potrdila o zasegu predmetov, preiskav, poročila o sledenjih, sumljive pogodbe, pričanja, snovi za debel roman. Kriminalka, da gate trga! Hitchcock bi naredil serijalko.

Glavni lopov je trdno zapahi. Prejšnji mesec je na Okrožnem sodišču v Ljubljani fasal skoraj devet let strogega zapora. Zagotovljenih pa ima še enajst, zaradi uboja v Beogradu. Težka riba. Ne smrdi samo pri glavi. Smrdi povsod. Damjan Puzavac, bolj poznan kot Guzi.

Sodnico je hotel prepričati, da je sodobni Robin Hood, ker je skrbel za zavožena dekleta in jim pomagal.

"Vi niste noben Robin Hood, vi ste hud kriminalec!" mu je v obraz povedala sodnica in mu samo za zvodništvo v Sloveniji in siljenja deklet (tudi z grožnjami) v spolne usluge pripopala skoraj pet let aresta. Preostalo še zaradi goljufij in nasilništva. Puzavac oziroma Guzi (nomen est omen!) je v dobrem letu samo s prostitucijo zaslužil več kot 80.000 evrov! (Toliko so mu našli na bančnem računu!)

V Nedeljcu sem pred nekaj tedni v svoji rubriki Tofov Butik na kratko omenil, da je tudi spisek Puzavčevih strank naravnost frapanten, pa sem še isti dan prejel elektronsko sporočilo z neznanega naslova: "Svetujem ti, da takoj zažgeš dokumente, ki si jih kupil od policajev, ker bomo sicer zažgali tebe! Ne igraj se z življenjem."

Za vsak primer poslej nosim s seboj prenosni gasilni aparat. In ljubim gasilce.

Savska - ulica mini bordelov

Damjan Puzavac je imel vse do spomladi, ko so mu policisti v bliskoviti akciji odvzeli prostost, v Ljubljani več stanovanj, ki jih je poimenoval mini bordeli. Najeta stanovanja - lastniki običajno sploh niso vedeli, kaj se je v njihovih stanovanjih dogajalo - so bila na Savski 9, 17 in 23, na Celovški 177, v Kotnikovi 36, v novem luksuznem bloku Na jami 20, v Palmerjevi 12, v Kvedrovi 1 in še kje. Tudi po hotelih v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v elitnem ljubljanskem hotelu Slon, v prestižnem hotelu Domino, sedaj Austria Trend hotel, pogosto v zabavišču Kongo v Grosupljem, dekleta pa je pošiljal tudi strankam na dom. Njegova najzvestejša sodelavka, ki je občasno tudi sama nudila spolne usluge, je bila Urška Žnidaršič iz Starega trga pri Ložu. Izdajala se je za njegovo dekle, pomočnico in tajnico. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila spoznana za krivo in pogojno obsojena.

Puzavac je imel v svojem umazanem delokrogu več kot dvajset deklet iz vse Slovenije, največ seveda iz Ljubljane. To so bile Ljubljančanke, bolj redne: Irena, Petra, Anita, Katja, Mirela, Alina, Lina, Kristina, Sandra, Taja, Gvendolina, Maja P. in Maja T., mladoletna Vanja iz Velenja, Maša iz Kamnika, kateri je čestokrat tudi grozil. Sprva sta bila celo par. To je bila običajna Puzavčeva taktika. Najprej ljubezen, potem pa povabilo na vražji ples. Če ne zlepa, pa zgrda! Tako je omrežil tudi Majo Z. z Beblerjevega trga v Ljubljani, ki mu je bila kar lep čas zvesta. Ne moreš verjeti!

Za 150 evrov "all inclusive"

"Prikupna črnolaska z dobro štirico, manekenska postava, Playboyeva zajčica, te vabi v svoje gnezdece na trenutke nepopisnih užitkov. Ne bo ti žal. Pokliči 031…"

To je bil le eden izmed oglasov v Salamonovem oglasniku v rubriki Zasebni stiki. Puzavac je imel tudi po dvajset in več podobnih oglasov v vsakem Salamoncu, ki izhaja dvakrat na teden. Redno pa je svoja dekleta oglaševal tudi na internetu, v rubriki SLO escort, kjer je bil še posebno dejaven. Precejšen del posla pri oglaševanju so opravljala tudi dekleta, še posebno Urška Žnidaršič.

Prikopali smo se tudi do cenika spolnih uslug, ki ga je seveda sestavil Puzavac. Z vsemi podrobnostmi: klasičen seks, erotična masaža, anala, orala, izliv v usta, s kondomom in brez, spremstva, kar pomeni spolne usluge na domu, v hotelu, tudi v tujini. Klasični seks pol ure od 50 do 65, ura 110 evrov, samozvane Playboyjeve zajčice so zahtevale tudi 150 evrov za "all inclusive". Dve uri spolnih igric z vsem, kar sodi zraven, od 250 do 300 evrov, seks na domu 220 evrov (plus taksi), erotična masaža z vrhuncem od 50 do 70 evrov, za oralni in analni seks pa še dodatnih 20 do 50 evrov. Nekatere so imele tudi posebno tarifo za poljubljanje.

Za tujce so bile cene precej višje, čeprav naj bi šlo zgolj za tako imenovana spremstva oziroma escort storitve, v katere so bile vključene tudi vse mogoče spolne igrice, "all inclusive": 1 ura 220 evrov, 2 uri 350, 3 ure 400, 4 ure 500, za 8 ur 800 evrov, cela noč z večerjo 1000 evrov. Cenik je veljal predvsem za tujino, največ za Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Najbolj priljubljena in donosna je bila Opatija. Nekatere še sedaj redno letajo v to (s)ekluzivno kvarnersko letovišče.

V vsakem stanovanju je bila tudi škatlica ali predalček, v katerem so morale punce puščati tako imenovana darilca za svojega bossa. Vsaka "delavka" je morala ob koncu "šihta" vsak dan pustiti "darilce" v višini najmanj 65 evrov, čestokrat tudi precej več. Pač glede na promet. Darilca je redno pobiral on ali Urška Žnidaršič. Na mesec mu je zneslo od 12.000 do 15.000 evrov. (Policijska ugotovitev, da je v poldrugem letu zaslužil s prostitucijo 80.000 evrov, je zelo skromna, toda toliko so našli na njegovem bančnem računu. Je pa sodnica na sojenju rekla, da vedo, da ima še en bančni račun in da ga bodo že odkrili. Upajmo.)

Obvezni "roza štunfi"

Poglavje zase pa so stranke prostitutk. Če bi dekleta razkrila imena vseh mogočnežev (tudi s Šubičke, kjer je parlament!), ki so si privoščili plačane trenutke "a la dolce vita", bi izbruhnil nepopisen škandal. Zamajal bi se marsikateri visok stolček. Zato so bile grožnje povsem pričakovane. Nekatera dekleta so lastnoročno napisala pričanja v zadevi zoper obdolženega Damjana Puzavca. A. H. je takole napisala: "Spodaj podpisana potrjujem, da sem sama in prostovoljno kontaktirala s tožilko M. K, da jo obvestim o informacijah, ki jih vem v zvezi z obdolženim Damjanom Puzavcem." Piše, da so morala dekleta dnevno puščati Puzavcu 70 evrov, da so imela po pet strank dnevno. Nekaj tudi zelo zanimivih. Tako naj bi jo v paru obiskovala dva znana slovenska politika, ki sta zahtevala, da ima punca oblečene "roza štunfe, ker drugače naj mu ne bi prišlo". (Menda obstajajo tudi posnetki.) Piše, da se jo je kmalu polotil strah, ker se je zavedla, v kakšno "sranje sem padla". Še posebno, ko ji je Puzavac povedal, da ima pri sebi vedno pištolo, da je ubil že šest ljudi in da bo še koga, če bo potrebno.

Je treba še kaj dodati? Najbrž ne. Je že preveč. Konec preiskave.

Pa ne še povsem…