Hudič na vasi

Ravno ko to berete, se ves katoliški živelj na svetu pripravlja, da v miru in ljubezni, poln dobrih želja za vsa živa bitja, proslavi rojstvo božjega deteta. Božični mir je legel na planet Zemljo, samo v vasici Zelovo v splitskem zaledju, stisnjeni pod goro Svilajo, ni miru, še manj pa ljubezni. Hudič osebno se je naselil v vasi in baba Mara ga je videla, ko je dvigala vodo iz vodnjaka, Stipe pa med ovcami. Ponoči se smuka med hišami, leze ljudem v posteljo in jim šepeče na ušesa razne svinjarije, ščuva jih, laže, maže... Kako za vraga je hudiču uspelo najti vas Zelovo, ko jo še dacarji težko najdejo? Pravijo, da hudič domovanje najde tam, kjer vladata sovraštvo in prepir, Zelovo, vasica s 120 dušami, nekoč enotna, da takšne ni bilo daleč naokoli, pa je sprta, da ob nedeljah še policisti stražijo pred cerkvenimi vrati. V lase so si skočili Zelovljani in njihov dušni pastir, predstavnik katoliške cerkve v vasi, duhovnik Matislav Vilić, don Mate po domače. Pa ne od včeraj. Že leta bije neusmiljeni boj sto vernikov na eni strani in don Mate z dvajsetimi zagovorniki na drugi. Lepo da so ga sprejeli daljnega leta 1989, ko je prispel v vas kot novomašnik, delili z njim svoje skromno imetje, ga oskrbeli s kravo in kozo, skrbeli, da cerkev svetega Vida nikoli ni bila prazna, potem pa, pravijo vaščani, se je don Mateju »utrgalo«. Že med domovinsko vojno je Karitasovo pomoč delil Zelovljanom po čudnem ključu. Tistim, ki so njemu in, najbrž, Bogu bolj všeč. Le redko je za vaščane našel lepo besedo, veroučnih ur je bilo vse manj, zadnja olja je delil, če se mu je ljubilo, veliko več časa pa je namenjal svoji čredi ovac, ki je zrasla na 150 glav. Ovce so se pasle po tujih travnikih in po pokopališču, ko pa so ga opozorili, da se ne spodobi, da ovce serjejo po grobovih njihovih prednikov, jim je s cigareto med zobmi pojasnil, da ni s tem nič narobe, ker so pametnejše od vseh vaščanov. Maše so bile, ali pa tudi ne, zato pa je don Mate vse bolj penil, ker je bila nabirka borna, čeprav vaščani pravijo, da vedno zberejo enako denarja. Da s takšnimi divjaki že ne bo živel, je dejal don Mate in se odselil v sosednjo vas, v Zelovo pa je hodil samo za drobnico poskrbet. A Zelovljani se niso dali, vera ni pešala, čeprav jih je papežev uradnik žalil, in so sklenili obnoviti cerkev Bogu v čast. Zbrali so denar, prišli so delavci in stroji, prišel pa je tudi don Mate in jih vse razgnal. Ali mu izvajalci ali načrt ni bil všeč, ni pojasnil. Tako kot ni pojasnil, kam je izginilo 20.000 avstralskih dolarjev, ki jih je za nove cerkvene zvonove poslala nekdanja prebivalka vasi. Vaščanom pa je pregorela varovalka, ko so slišali, da don Mate razlaga naokrog, da v Zelovu živijo sami lenuhi in lažni invalidi, ki sadijo marihuano. Najbrž je to prebral v Svetem pismu. Ker slovijo po krompirju, ne pa konoplji, so užaljeno pisali prošnje in peticije škofom, nadškofom in kardinalom, naj jih rešijo pred ponorelim don Matejem, pa nič. Niti odpisali jim niso, kaj šele, da bi jih obiskali. S s travo zadetimi vaščani pa se že ne bodo ukvarjali. Don Mate pa je javnost seznanil, da ga hočejo v Zelovu umoriti, raztrgati kot lačni volkovi. Na cerkvi se je bila grafitna vojna: »Vsi, ki ste proti popu, ste antikristi in goreli boste v peklu!« ter »Pop je lopov in lažnivec!« Od tedaj don Mate hodi v vas maševat v policijskem spremstvu. Pravi, da po ukazu samega Vatikana. Vaščani ne verjamejo, da bi se papež lahko tako motil. Huda mora je legla ta božični čas na vas Zelovo. Ne ljubezni ne duhovnega, temu času primernega miru ni. Mogoče se jih bo vsaj papež spomnil v svoji božični poslanici. To bi jim bilo v veliko uteho.

Težave dveh bradačev

Na vse težave, ki nas pestijo, se je te dni nalepilo še eno moralno, etično in celo ideološko vprašanje. Se še spomnite, kako je mularija še nekaj let nazaj plezala po Božičku, se mu sede na kolenih dobrikala in ga cukala za brado? Starši pa smo jih fotografirali, ploskali od navdušenja, se malce bebavo hihitali, ampak prav nikomur ni padlo na pamet, da zna biti to ujčkanje naših nadebudnežev pri Božičku moralno in etično sporno početje. V nekaterih državah zahodno od Soče, še posebej pa v eni vzhodno od Kolpe ugotavljajo, da sedenje in ujčkanje v Božičkovem naročju vsebuje nevarne elemente pedofilije. Saj veste – stari dedec in pet, šest let stare punčke in fantki v njegovem objemu. Kaj je to? Hudo kaznivo dejanje! Če so se pedofilske grozljivke dogajale v cerkvi in njenih ustanovah, zakaj se potem ne bi dogajale v naročju Božičkov, kajti, ne pozabimo, pod rdečo obleko, kučmo in belo brado so samo navadni ljudje, ki so podložni nizkim strastem še bolj kot božji odposlanci na Zemlji. Oglasila so se razna društva za zaščito otrokovih pravic, ki zahtevajo, da se Božičkom prepove božanje otrok po ličkih in posedanje dečice na bradačevih kolenih, da mu, pohotnežu staremu, ne pride kaj pregrešnega na misel. Otrok, če že ni vmes steklene stene, mora biti vsaj pet metrov vstran, pograbi naj darilo in potem šibaj k staršem. Skočili pa so člani drugih društev za zaščito otrok in psihologi, češ da gre za paranojo, s katero bodo otrokom uničili božične sanje, mladost, pravljični svet. Iz najljubših likov naredili najhujše sovražnike, sledijo travme v razvoju in psihično razrvani najstniki. Božički so totalno zmedeni, saj zdaj ne vedo, ali naj otroku sploh še dajo roko ali nahrulijo tiste, ki bi jim na vsak način radi splezali v naročje, ker bi lahko skupaj z jelenčki končali v zaporu kot spolni iztirjenci. In kje je ideološka poanta problema? Nikomur ni sporno, če mularija sedi v naročju komunistične izmišljotine – dedka Mraza. Slutite tudi vi v tem levičarsko zaroto?