Vse to potrjujejo najnovejše dosegljive številke. Začnimo z rojstvi. Le petina žensk po podatkih Statističnega urada RS rodi prvega otroka pred 25. letom starosti. Moški, ko se odločajo za očetovstvo, so vse starejši, povprečno so bili ob tem dogodku pred dvema letoma stari skoraj 33 let. Skoraj vsak otrok je imel očeta starejšega od matere. Skoraj 53 odstotkov otrok se je leta 2008 rodilo v zunajzakonski skupnosti.

Tudi ženini so pri nas vse starejši. Njihova povprečna starost je v začetku devetdesetih let dosegla mejo 30 let in je lani znašala 33,1 leta. Povprečna starost nevest je mejo 30 let dosegla pred štirimi leti, lani pa je znašala 30,3 leta. Sicer se je lani pri nas poročilo 6542 parov, 2297 pa se jih je razvezalo.

Zunajzakonsko skupnost je lani registriralo 11 parov, največ od julija 2006, ko je začel veljati zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.

Ker ženske pri nas živijo dlje kot moški, je med njimi tudi veliko vdov, opozarjajo na statističnem uradu. Med ženskami, starimi 80 let ali več, sta bili po njihovih podatkih ob koncu leta 2008 vdovi dve od treh, med vsemi prebivalkami Slovenije je bila vdova vsaka deseta. Moški na drugi strani so v najvišji starostni skupini večinoma poročeni. Med 80-letniki je bilo skoraj dve tretjini poročenih, vdovcev je bilo za dobro četrtino.

Podatki o družinah se v naši državi zbirajo večinoma samo s popisi prebivalstva, pojasnjujejo na statističnem uradu. Zadnjega so opravili leta 2002. Takrat je v Sloveniji v družinah živelo 78 odstotkov prebivalcev. Našteli so 556.000 družin, vsaka je imela povprečno 3,06 člana. 37 odstotkov teh družin je imelo po enega otroka, skoraj 33 odstotkov po dva, dobrih sedem odstotkov po tri ali več otrok, blizu 21 odstotkov družin pa je bilo brez otrok.

O tem, kako se živi pri nas, zgovorno pričajo rezultati ankete o življenjskih pogojih, ki jo opravlja statistični urad. V njej ne opazujejo družin, temveč gospodinjstva. To so skupnosti oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje prejemke za osnovne življenjske potrebe, ali pa samske osebe, ki živijo same ter sredstva porabljajo in se preživljajo samostojno, opredeljujejo v Statističnem uradu.

Zadnji podatki o življenjskih pogojih segajo v lansko leto. Takrat bi si na primer nepričakovane izdatke v višini 495 evrov iz lastnega žepa lahko pokrilo 57 odstotkov gospodinjstev. V 34 odstotkih gospodinjstev si vsaj en član ni mogel privoščiti enotedenskih letnih počitnic zunaj doma.

Le 12 odstotkov gospodinjstev je z mesečnim dohodkom, ki so ga prejemala, preživelo brez težav. Mobilni telefon je imelo 88 odstotkov odraslih oseb, dva odstotka si ga nista mogla privoščiti, deset odstotkov pa ga ni imelo iz drugih razlogov.

Ponošene obleke je lahko zamenjalo z novimi 83 odstotkov odraslih, 12 odstotkov si jih tega finančno ni moglo privoščiti. S prijatelji ali sorodniki se je na pijači ali pri obrokih dobivalo vsaj enkrat na mesec 85 odstotkov odraslih, šest odstotkov si jih tega ni moglo privoščiti, osem odstotkov pa se jih ne druži iz drugih razlogov. Prostočasnih dejavnosti, kot so šport, kino, koncerti, se je redno udeleževalo 40 odstotkov odraslih, 17 odstotkov si jih tega ni moglo privoščiti, 43 odstotkov pa se jih ne udeležuje iz drugih razlogov. Zadnji podatki o razpoložljivih sredstvih gospodinjstev segajo v leto 2008. Gospodinjstva so takrat povprečno razpolagala z 19.725 evri oziroma povprečno 7625 evri na člana gospodinjstva letno.