Za revizijo so se na računskem sodišču odločili, ker iz več virov že dlje časa prihajajo informacije o zapletenosti postopka upokojitve in težavah ljudi, ki se upokojujejo. Na sodišče pa se obračajo tudi posamezniki, ki menijo, da je v njihovem primeru pri izračunu prišlo do napake, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Zavod ni zagotovil enotnosti izvajanja postopka upokojitve

Računsko sodišče je ugotovilo pomanjkljivosti pri informacijski podpori zavoda, ki po Šoltesovih besedah ne zagotavlja dovolj učinkovite podpore delu in odločanju na vseh ravneh. Kot pravi, zavod ni zagotovil enotnosti izvajanja postopka upokojitve, enake obravnave vlog za odmero pravic in pravilnosti izračuna odmerjene pokojnine.

Poleg tega v programski opremi niso vgrajene ustrezne kontrole, ki bi preprečevale izdajo odločb z napačnimi zneski. V informacijskem sistemu zavoda tako ni mogoče preveriti, ali prejmejo izplačila le upravičenci in za pravice, ki jim dejansko pripadajo. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da zavod izplačuje pokojnine tudi že več let preminulim oseba oz. da upravičenec več let ne prejema izplačila za katero od pravic, ki mu pripada, ugotavlja računsko sodišče.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) po ugotovitvah sodišča tudi nima vzpostavljenega dovolj učinkovitega nadzora pravilnosti izdanih odločb. Poleg tega je le izjemoma odpravljal nepravilnosti glede višine zneska pokojnine ali drugih pravic, ki jih je ugotovil sam ali jih je v doslej opravljenih revizijah ugotovilo računsko sodišče.

Računsko sodišče je namreč določeno število izdanih odločb preverilo v okviru letnih revizij pravilnosti poslovanja Zpiza. Po besedah drugega namestnika predsednika računskega sodišča Zorana Mladenoviča se večina ugotovljenih nepravilnosti nanaša na pomanjkljivosti v matični evidenci zavarovancev, kar je vplivalo tudi na pravilnost odločb.

Napotek in pomoč za boljše delo

Zato so med popravljalnimi ukrepi in priporočili, ki jih na zavod naslavlja računsko sodišče, tudi aktivnosti za ureditev te evidence ter za izboljšavo notranjega nadzora. Zavod mora preučiti tudi možnost uporabe izrednih pravnih sredstev, na podlagi katerih bi bil lahko v posameznem primeru v ponovnem postopku odmerjen pravilen znesek pokojnine. Kot je dejal Šoltes, upajo, da bodo na Zpizu revizijo razumeli kot pomoč in napotek za še boljše delo.

Sicer pa sodišče za revidirano obdobje 2000-2008 ugotavlja še, da je Zpiz v roku, ki ga določa zakonodaja, v najuspešnejšem obdobju rešil približno 76 odstotka zadev; povprečno število dni, v katerih je rešil zadevo, pa se je gibalo od 58 dni v letu 2003 do največ 94 dni v letu 2006. Ob tem pa odločbe po ugotovitvah računskega sodišča niso povsem razumljive in v celoti ne omogočajo preveritve njihove pravilnosti.

Da zavod ni dosegal optimalnih učinkov, po navedbah računskega sodišča kaže podatek, da so stroški dela v obdobju od leta 2000 do leta 2008 rasli hitreje, kot se je povečeval obseg dela. Pri stroških dela na uživalca pravic je denimo prišlo do 30-odstotnega realnega povečanja. Ob tem pa so po ugotovitvah sodišča v teh stroških med območnimi enotami prevelike razlike.

Neučinkovito ravnanje pa je računsko sodišče ugotovilo pri nabavah, saj je po navedbah sodišča Zpiz nabavil tudi opremo, ki je ni uporabljal oz. jo je uporabljal le v zanemarljivem obsegu.