Obžalujem tudi, da vas nisem videl na forumu o sodobni fotografiji v slovenski in sosednjih regijah, ki je bil v Cankarjevem domu (21. in 22. oktobra) prirejen v okviru Fotoničnih trenutkov 2010 (Mesec fotografije v Sloveniji), ko sem ob tujih in domačih udeležencih predstavil zgodovinski vpogled v slovensko situacijo, s posebnim poudarkom na razvoju klubskega življenja pri nas. Na tem mestu seveda ni manjkala beseda o "kranjski maniri".
Ob tem bi vas opozoril, da sem med ustanovnimi člani kranjskega kabineta slovenske fotografije, hkrati pa sem bil kar nekaj let tudi edini kritiški publicist, ki je sopripravljal in pisno uvedel večino razstav tega kabineta. Moj kritiški arhiv o slovenski fotografiji je tudi sicer zajeten, o čemer se lahko pozanimate v omenjenem kabinetu. Da sem se poglobil v razvoj nastanka klubov, potrjuje tudi izbrano, že zgodovinsko gradivo, ki ga hranim v svojem zasebnem arhivu - recimo članek o prvi razstavi slovenske fotografije na ljubljanskem velesejmu (časopis Jutro, 7. september 1939), ki jo je pripravil Fotoklub Ljubljana, otvoritveni govor pa je imel prvi predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer. Na tej razstavi je med drugimi že sodeloval tudi Janez Marenčič.
Problem, ki ga je mogoče zaznati iz vajinega članka, pa je očitno vezan na danes v svetu jasno in kritiško uveljavljeno razlikovanje med amatersko in profesionalno fotografijo. O tem dejstvu pa se v svoji kolumni, za katero mi je na razpolago omejeno število znakov, ne morem razpisati.
Aleksander Bassin