V porušenem Port-au-Princeu so še tedne po potresu trupla skupaj z ruševinami podrtih hiš ležala kar po ulicah, nemudoma se je začelo tudi nasilje. Ljudje, ki so ostali brez vsega, so se začeli boriti za osnovne življenjske potrebščine, ropali so porušene domove in trgovine.
Svet se je odzval nemudoma, države so začele pošiljati pomoč, ki pa je do obupanega prebivalstva zaradi uničene infrastrukture prihajala prepočasi. Mnoge države, z ZDA na čelu, so pošiljale svoje vojake, ki so tako skrbeli za mir kot tudi obnavljali infrastrukturo ter pokopavali na tisoče umrlih v množične grobove. Začeli so se hitri postopki posvojitev (domnevno) osirotelih otrok, ki so jih večinoma pošiljali v ZDA. Sicer so sanacijo po potresu močno ovirali številni popotresni sunki, konec februarja pa so zaradi obilnega deževja državo prizadele še hude poplave, ki so prav tako terjale smrtne žrtve.