Zekićeva pravi, da je blokado računov tokrat predlagala davčna uprava, ker šest dni po preteku roka konec novembra niso plačali DDV. "Dali smo vlogo za obročno plačilo, pa je niso niti obravnavali, ampak so takoj vložili predlog za izvršbo," pojasnjuje Zekićeva. Kljub temu pričakuje, da se bodo z davčno upravo uspeli dogovoriti za obročno plačilo, za katerega naj bi ponudili ustrezno zavarovanje.

Ne glede na likvidnostne težave podjetja Zekićeva zagotavlja, da bodo prostore za inštitut za varovanje zdravja v Dunajskih kristalih dokončali. Ti bi morali biti po menjalni predpogodbi z ministrstvom za zdravje narejeni že konec avgusta in kljub temu, da sta se kasneje obe strani dogovorili za podaljšanje roka do konca oktobra, tudi to ni bilo dovolj. V Mabri so zaradi zamud, ki naj bi bile posledica dolgotrajnega usklajevanja z IVZ o tlorisih in opremi prostorov, predlagali, da bi menjavo izpeljali konec januarja. Na ministrstvu za zdravje novega aneksa niso želeli podpisati, tako kot se niso odločili niti za prekinitev pogodbe ali uveljavljanje skoraj 1,3 milijona evrov vredne pogodbene kazni.

To bi Mabro pahnilo v še težji finančni položaj, morebitne resnejše težave podjetja pa bi bile razlog tudi za kakšen glavobol vodilnih v državni NKBM. Pred kratkim smo namreč pisali, da je ta v letih 2007 in 2008 izdatno kreditirala podjetje, kredite pa je zavarovala z zemljišči, za katere kaže, da so bila precej precenjena. Skupaj je Mabra banki danes dolžna dobrih 30 milijonov evrov, ki jih mora vrniti do februarja 2011. Zekićeva je ob tem izdala, da se tudi z bankami dogovarjajo za podaljšanja roka vračila kredita.

Tudi reprogramiranje kredita pa ne bo dovolj, če Mabri ne bo uspelo končati posla z ministrstvom za palačo na Prešernovem trgu in najti kupca oziroma dolgoročnega najemnika zanjo. Pomembno bo seveda tudi, kako uspešno bodo prodajali poslovne prostore in stanovanja v Dunajskih kristalih, ki se, podobno kot še drugi projekti, zastavljeni v letih največje rasti cen nepremičnin, prodajajo po precej visokih cenah. Dobrih 38 kvadratnih metrov velika garsonjera na primer stane 170.000 evrov, 57 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje stane 242.000 evrov, največje 128 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje pa skoraj 600.000 evrov.