Nasprotno: po mnenju ljubljanskega nadškofa Antona Stresa je spoštovanje verske svobode, ko gre za pravico staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje, ki bo v skladu z njihovim verskim prepričanjem, "povsem nezadovoljivo". Naša šolska ureditev je v tej točki, kot pravi nadškof, ki se pri tem sklicuje na "poznavalce razmer", "sovražna do cerkva in verskih skupnosti". Zato bi radi v Cerkvi v okviru ustavnih možnosti našli drugačno, bolj sprejemljivo rešitev.
V osnovni šoli sicer lahko učenci v zadnjem triletju izberejo predmet Verstva in etika, toda ta predmet izbere zelo malo učencev, kar pomeni, da je "Slovenija tudi danes ena redkih evropskih držav, kjer verski pouk ni del rednega šolskega programa," kot je na včerajšnji predstavitvi zbornika "Verski pouk v slovenskih šolah: ovrednotenje in perspektive" poudaril direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar. Takšne države so le še Albanija, Belorusija, Makedonija in Francija, kjer pa naj bi tudi že razmišljali o rešitvah, ki bi vključevale poznavanje religij in religioznosti. Evropska unija, je bilo še slišati, je temu naklonjena: decembra 2008 so ministri državam priporočili, naj religiozne vsebine v večji meri vključujejo v šolske predmete. V omenjenem zborniku so objavili prispevke, ki so nastali na lanskem simpoziju z enakim naslovom. V njih so domači in tuji strokovnjaki, med njimi učitelji katoliških in javnih šol, predstavili slovenske in tuje izkušnje z verskim poukom. Zavzeli so se tudi za to, da bi šolska oblast sestavila pluralno skupino pedagoških in drugih strokovnjakov, ki bi v okviru bele knjige o šolstvu pripravila izhodišča za ustreznejšo ureditev verskega pouka. To se ni zgodilo. Po Globokarjevih besedah so na simpozij povabili tudi "ateistične strokovnjake z ljubljanske univerze, a se ti vabilu niso odzvali. Z objavo predavanj, je še poudaril, bi radi prispevali h konstruktivni razpravi o verskem pouku, ki bi potekala na strokovni in ne na ideološki ravni. V Cerkvi so namreč prepričani, da bi lahko tak predmet v pluralni družbi odigral zelo pomembno vlogo, saj bi "s poznavanjem verskih vsebin širil intelektualno in vrednostno obzorje posameznika in ga spodbujal k prizadevanju za medsebojno spoštovanje in dialog v družbi."
Dekan teološke fakultete dr. Stanko Gerjol je menil, da bi verski pouk v šolah morali zasnovati tako, da bi odpiral življenjska in etična vprašanja in ne le ozko informiral. Tak pouk bi po njegovem prispeval k oblikovanju razredne skupnosti, k premagovanju osebnih kriz in k večji psihični stabilnosti šolarjev.
