Slovesna podelitev bo v četrtek, 16. decembra, ob 18. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4, Ljubljana. Na njej bodo podelili priznanja odličnim in zaslužnim znanstvenikom, komunikatorjem, donatorjem, partnerjem in prijateljem znanosti.

O moči gibanja InCo je Bulčeva govorila tudi na posvetu, ki je bil pod naslovom Nove smeri družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo pripravljen natanko pred letom dni v državnem zboru. Tedaj je na njem poudarila, da … „obstoječi politiki primanjkuje menedžerskih in voditeljskih znanj, da bi lahko učinkovito odigrala svojo primarno vlogo. Potrebno je povezovanje, oblikovanje učinkovitih in prilagodljivih struktur za sodelovanje in učinkovito integracijo projektov, ki jih podpira država, ter razumevanje dejanskih potreb na terenu. »Spodbujamo politiko, da uporablja sodobna participativna orodja za zajem, selekcijo in prioritizacijo idej, pobud in rešitev s terena ter razvije učinkovita orodja za njihovo hitro implementacijo v dnevno delovanje,« je povedala mag. Violeta Bulc

O državi in njeni potrebi po sodelovanju s stroko, o čemer smo z Bulčevo govorili maja letos, pa je med drugim odgovorila: „Vlada stroko trenutno vključuje po kosih in naključno. A neprestani dialogi, nesoglasja, trganje ustaljenih struktur dajejo upanje, da se bo ustvaril bolj odprt prostor, v katerem bo različnost in drugačnost ustvarila plodna tla za novo, potrebno, pravo. Vsekakor pa je še veliko priložnosti za odprti dialog in iskanje celostnih rešitev. Državni svet je prvi začel delati konkretne korake v to smer in upam, da bodo pozitivne izkušnje in rezultati navdih tudi drugim državnim strukturam, da bodo bolj odločno vpele svoje delo tudi v vodoravno delovanje in povezovanje. Seveda pa je za to potrebno veliko znanja, nekaj izkušenj in volja za uresničevanje vizije, ki vidi dlje.“

Nedavno smo Violeto Bulc na Dnevniku povabili tudi k razmišljanju o gazelah. „Gazel ne moremo presojati in ocenjevati po empiričnem modelu. Izgubili bi prefinjenost uspeha, ki je skrita v njihovih ključnih sposobnostih, vrednotah, sodelavcih, okolju, kjer so nastale. Mnogo več izvemo in razumemo, če jih pazljivo opazujemo, se z njimi pogovarjamo in doživimo njihovo svetlobo od blizu, v njihovem bistvu.

Pred kratkim mi je prijateljica poslala povezavo do ene od TED-ovih oddaj http://www.ted.com/talks/richard_st_john_s_8_secrets_of_success.html , ki govori o tem, kaj potrebujemo za uspeh. Ugotovitve so zelo zanimive, a enostransko usmerjene na posameznika in njegovo držo, ki naj bi vsebovala strast, delo, osredotočenost, vztrajnost, dobroto, ideje, podporo in predanost. To je velik del resnice in verjamem, da jih naše gazele imajo. Pa vendar, to ni dovolj. Vsi smo med seboj povezani in vpeti. Zato je za stabilen razvoj gazel poleg njihovih osebnih lastnosti potreben tudi odprt, dinamičen prostor, ki z njimi soustvarja in sobiva. V katerem se deležniki podpirajo in drug od drugega učijo.

Morda lahko v modelu deležnikov in v uravnoteženem razvoju odnosov z vsakim od njih gazele najdejo nov poligon razmišljanja in navdih za vzvode stabilnega trajnostnega poslovanja. Pri tem je pomembno, da vedo, da njihova prihodnost ni le v neomejeni rasti prihodkov, trgov in dobička. Rast je možna tudi na emocionalni ravni (Emocionalni kapital, Kevin Thopson), na duhovni ravni (Duhovni kapital, Danah Zohar), na področju intelektualne lastnine, inovacij, vpliva v družbi, osebnostnega razvoja zaposlenih, indeksa sreče.

Različne oblike rasti prihajajo v ciklih in prav je, da jih kot menedžerji prepoznamo in v skladu z njimi tudi vodimo gazele. Tudi gazela je organizem zase. Zato je usmerjeno vodenje z občutkom za evolucijsko stopnjo ne le priporočljivo, ampak kar nujno potrebno. Umetnost vodenja se skriva ravno v prefinjeni poti po špirali evolucijskega razvoja. Čim manj boleče in čim dlje..."