Vesel sem, ker ste dali pomemben poudarek Janezu Puharju, prvemu slovenskemu fotografu. Žal mi je, ker ste ob nespornih uspehih Fotogrupe ŠOLT in mariborskega kroga čisto pozabili na "kranjsko maniro", ki se je rodila v okolju, kjer je deloval in pustil pomemben pečat slovenski in kranjski fotografiji Janez Marenčič. Kranjska manira in "pogled od zgoraj" sta se rodila še pred vzponom ŠOLT-a ali pa med njim. Marenčičeva fotografija Preproga je že v tistem času obkrožila svet in bila razstavljena (vsaj po mojem vedenju) na okoli 20 razstavah v tujini.

Prva udeležba slovenskih avtorjev na Paris Photo je zagotovo zelo zanimiv in hvalevreden dogodek. Toda pri svojem pisanju ste se omejili le na en krog avtorjev, ki pelje svojo ustvarjalno smer, s katero se mnogi zelo priznani fotografi ne strinjajo ali pa ne strinjajo v celoti. Toda fotografija je dejavnost, kjer se lahko vsi svobodno izražamo in ustvarjamo. Težko si pa kdor koli od nas prisvoji naslov »naj«.

V svojem prispevku niste omenili Fotografske zveze Slovenije, ki povezuje 30 slovenskih klubov in ti klubi povezujejo 300 do 400 članov, tudi mnogih uglednih in na svetovni sceni poznanih avtorjev. Fotografska zveza Slovenije je včlanjena v Mednarodno zvezo za fotografsko umetnost – FIAP (Fédération Internationale de l'Art Photographiqe/The International Federation of Photographic Art) s sedežem v Parizu.

FIAP združuje več kot 80 nacionalnih fotografskih zvez z vseh celin in je mednarodni pokrovitelj razstav po vsem svetu. Na razstave s pokroviteljstvom FIAP prihaja po več tisoč fotografij in mednarodne žirije potem odberejo za razstavo po nekaj sto fotografij. V zvezi z razstavami pod pokroviteljstvom FIAP lahko rečem, da slovenski avtorji dostojno zastopajo barve naše države. Marsikatera nagrada s teh razstavah pride v Slovenijo.

Prav tako so dejavni slovenski organizatorji mednarodnih razstav. Samo letos je bilo v Sloveniji organiziranih šest mednarodnih razstav najvišjega nivoja, to je razstav s pokroviteljstvom FIAP:
– Foto klub Kamnik je organiziral svojo prvo digitalno razstavo Exposed. Foto klub Ljubljana je organiziral mednarodno razstavo Portret.
– Foto klub Cerkno je organiziral mednarodno razstavo Maske. Temu bi lahko rekli tudi mednarodna promocija »cerkljanskih laufarjev«.
– Pomembno mednarodno razstavo Narava je organiziralo Fotografsko društvo Grča iz Kočevja. Letošnja razstava je bila tretja.
– Društvo fotografov SVIT iz Celja je organiziralo mednarodni salon digitalne fotografije. Salon je sodil med dogodke meseca fotografije, ki so ga letos v Celju organizirali že četrtič (tako kot na Dunaju, v Bratislavi...)
– V Kranju smo letos organizirali 5. mednarodno razstavo Miniature. Letošnja tema je bila Sence.

To je le majhen del informacij o delovanju slovenskih klubov na področju mednarodne uveljavitve naših klubov in avtorjev.

Na koncu v svojem članku omenjate slovenske klube, ki so najbolj dejavni. Danes je Foto klub Ljubljana sicer zelo dejaven, vendar nekdanjega nivoja ŠOLT-a še ni dosegel. V tem trenutku sta v Sloveniji, si upam trditi, najbolj dejavni društvi v Celju in Kranju.

V Celju organizira Društvo fotografov SVIT vsako leto v oktobru mesec fotografije, letos je bilo to že četrtič. Organizirajo mnoge razstave. Velik poudarek dajejo organizaciji dogodkov, povezanih z mladinsko fotografijo. To je zelo hvalevredno angažiranje. Velik poudarek ob mesecu fotografije dajejo tudi organizaciji mednarodnega salona digitalne fotografije. Društvo fotografov SVIT so že dve leti zapored najuspešnejše slovensko društvo in avtorji iz tega društva si podajajo roke kot najuspešnejši slovenski avtorji, ki večino svojih referenc pridobijo v tujini.

V Kranju smo letos imeli od januarja do decembra leto fotografije. Praznovali smo 100-letnico prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev. Ob tem jubileju smo letos organizirali razstave povabljenih avtorjev iz Argentine, Švedske, Madžarske, Italije Srbije, Slovenije in tudi iz Kranja. Povabili smo avtorje DF SVIT Celje, avtorje iz Banjaluke in La Ciotata v Franciji. Organizirali smo vseslovensko, že 46. pregledno razstavo fotografij, organizirali smo razstavo fotografij avtorjev Gorenjske. Kot že omenjeno, organizirali smo 5. mednarodno razstavo FIAP Miniature. Zadnje tri razstave so bile tekmovalne. Ob 100-letnici delovanja prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev je tudi Kabinet slovenske fotografije organiziral štiri razstave fotografij. Fotografsko društvo Janez Puhar je za svoje praznovanje organiziralo tudi pet razstav svojih članov v Zagrebu, Kamniku, La Ciotatu in dvakrat v Kranju. Za vse razstave, ki smo jih organizirali, smo izdali deset zloženk, katalogov, monografije in zgodovine na skupno več kot 350 straneh.

Poleg kroga fotografov, ki ga omenjate, in poleg kroga fotografov, iz katerega izhajam sam in sem o tem nekaj napisal, so v Sloveniji dejavni tudi drugače organizirani fotografi. Objavljajo svoja dela v spletnih galerijah. Teh spletnih galerij je veliko (www.e-fotografija.com/galerija/, www.slo-fot.net/galerija, www.500px.com, www.photo.net) in pri nekaterih je zelo težko priti zraven, denimo www.1x.com. Uspe le avtorjem z res kakovostnimi deli. Poleg spletnih galerij, na katerih se avtorji praviloma pojavljajo pod psevdonimom, se v različnih krogih poznani avtorji pojavljajo tudi na posebnih straneh v reviji Digitalna kamera, ki redno na dva meseca izhaja v Mariboru.

Torej, »vsa ta naša fotografija« je zelo razpredena dejavnost mnogih Slovencev. Premalo se ve, koliko avtorjev je tu dejavnih in kaj vse so dosegli. Niti se ne ve, kaj počnejo razne organizirane skupine avtorjev. Res je, da bi morali avtorji in klubi delati več na področju obveščanja o svojem početju. Res pa je tudi, da mnoge informacije za medije sploh ne vzbudijo zanimanja medijskih hiš in tako gredo dogodki neopazno mimo. Zelo bi bil vesel, če bi vas, gospod Bassin, lahko dal v svojo adremo za obveščanje o dogodkih, za katere osebno vlagam kar veliko napora za njihovo realizacijo.

Vasja Doberlet in predsednik FZS Silvo Slapar