Matoz: ''Problem nastane, ko politika neformalno vpliva na pravo in prihaja do zlorab''

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravniki leta postali Miro Cerar, Damijan Gregorc, Rajko Knez, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Nataša Pirc Musar, Rajko Pirnat, Lucija Šikovec Ušaj, Nina Zidar Klemenčič in Marko Pavliha, ki je prejel največ glasov.

Profesor mednarodnega pomorskega prava na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha je dejal, da ga pri delu vodi misel, da nismo rojeni le zase, pač pa mora biti del osebnosti namenjen tudi širši družbi. Tega bi se po njegovem mnenju moral zavedati vsak pravnik, da bo lahko pravo tolmačil, kritiziral in ga ustvarjal, seveda odvisno od tega, kakšno delo opravlja, je poudaril Pavliha.

Miro Cerar je pojasnil, da pravnik v svoji zavesti ustvari jasne meje, do kje njegovo udejstvovanje pomeni strokovno delo in od kje naprej gre za politično delovanje. Poudaril je, da je to izziv za vsakega posameznika.

Politika neposredno vpliva na vse sfere življenja, tudi pravo, problem pa nastane, ko politika neformalno vpliva na pravo in prihaja do zlorab, je dejal Franci Matoz. Po njegovem mnenju se pravniki prevečkrat znajdejo v situacijah, ko se poskuša vplivati nanje. Politika se polašča prava, pravniki pa se temu pogosto ne morejo izogniti, je še dodal.

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je poudarila, da je edina politika, ki se jo lahko gre državno tožilstvo, politika pregona storilcev kaznivih dejanj. Minister lahko po njenih besedah v razmerju do tožilstva uporabi tudi argumente moči, vendar mora s strani tožilstva vedno prevladati moč argumentov. Pravosodni minister tudi ima vso pravico, da pregleduje delo tožilcev na področju rokov, zasedenosti tožilskih mest, kapacitete in strokovnosti, je poudarila.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar politika pogosto sama ne spoštuje tistih zakonov, ki jih v državnem zboru sprejme. Sprožanje upravnih sporov za zavlačevanje postopkov se ji zdi pravno nedopustno, saj se s tem "ruši sistem pravne države in žal se ga ruši s tistih, ki naj bi bili vzor vsem ostalim."

Po besedah Pirc Musarjeve politika pogosto poskuša vplivati tudi na odločitve informacijskega pooblaščenca. Če enkrat pade ta strokovnost pri neodvisnem državnem nadzornem organu, potem pade cel sistem, je poudarila. Izrazila je tudi upanje, da je informacijskemu pooblaščencu uspelo doseči status neodvisnosti in strokovnosti ter da ni "copata nobeni politični opciji".

Pavliha: ''Arbitražni sporazum je slabo napisan''

Pravnik Marko Pavliha je dejal, da je arbitražni sporazum slabo napisan, slovenska stran pa se na hrvaške enostranske poteze ne odziva dovolj dobro.

Dejal je še, da ga je objava zemljevida hrvaške geodetske uprave z mejo na sredini Piranskega zaliva precej razburila. Ker se hrvaška vlada na objavo ni odzvala, po njegovem mnenju to pomeni, da so Hrvati samozavestni glede obstoječega besedila arbitražnega sporazuma.

Z vsemi enostranskimi potezami Hrvaške, ki se kar vrstijo, izid po besedah Pavlihe ne bo prinesel nič dobrega. Dejal je še, da sta s pravnikom Mirom Cerarjem še pred referendumom obljubila, da bosta ne glede na izid še vedno pripravljena na sodelovanje z ministrstvom za zunanje zadeve, kjer sodelujeta tudi v okviru podskupine pravnikov.

Pavliha meni, da je morda dolžnost te skupine pravnikov, da bi v omenjenem primeru objave zemljevida tudi odreagirala. Skupina bo po njegovih besedah predvsem pomagala pri pripravi memoranduma oz. na nek način "tožbenega zahtevka Slovenije". Cerar pa je glede delovanja omenjene skupine dejal le, da začasno vodi skupino, ki začenja z delom, večji del njenega delovanja pa bo sicer zaupne narave.

Udeleženci okrogle mize so govorili tudi o objavi tajnih ameriških diplomatskih depeš. Kot je ob tem menila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, je žalostno, da podrobnosti, objavljene na WikiLeaksu, niso prej prišle v javnost.

Svetovni zakoni s področja dostopa do javnih informacij določajo tudi izjeme, Pirc Musarjeva pa je poudarila, da so izjeme zato, da se jih uporablja, ne pa zlorablja. "WikiLeaks danes kaže točno to, da so bile izjeme uporabljene za to, da javnost ne bi izvedela za svinjarije, ki jih počne ameriška politika kot svetovni policaj številka ena," je menila Pirc Musarjeva.

Pojasnila je, da ima tudi slovenski zakon o tajnih podatkih jasno določbo, da v primeru, ko dokument vsebuje nekaj, kar kaže na sum storitve kaznivega dejanja, tak dokument ne more biti tajen. Pri vsem dogajanju okoli aretacije Juliana Assangea se ji zdi absurdno tudi to, da je bil za sum storitve posilstva preganjan z mednarodno tiralico.