Jasli je začela častiti že rimska cesarica Helena, mati cesarja Konstantina, ki je najbolj znan po tem, da je leta 313 priznal krščanstvo, s čimer se je končalo preganjanje kristjanov. Helena, ki je sprejela Kristusov nauk, je namreč v Jezusovem rojstnem kraju Betlehemu našla del jasli, v katerih je Marija rodila sina. Ta del jasli so kasneje prenesli v Rim. Relikvijo še danes hranijo v baziliki Santa Maria Maggiore.
Prve jaslice je postavil Frančišek Asiški
Kdaj točno naj bi verniki začeli postavljati jaslice, ni znano. Vemo le, da je Frančišek Asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jasli postavil leta 1223. V votlini v gozdu pri Grecciu je postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola ter tam daroval polnočnico. Jaslice, kakršne poznamo danes, pa so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. To so bile oltarne jaslice, ki so jih, kot že ime pove, postavljali na oltarjih. Figure so bile narejene večinoma iz lesa. Kasneje so se iz teh jaslic razvile omarne jaslice, ki so jih izdelovale večinoma redovnice. Figurice so naredile iz voska in jih nato oblekle v dragocena oblačila. Kasneje so se pojavile tako imenovane proste jaslice.
Glede na to, da je prve jaslice postavil Frančišek Asiški, ni nič nenavadnega, da so bili ravno frančiškani in njim podobni redovi tisti, ki so to umetnost širili po svetu. Kasneje, v baroku, so širjenje prevzeli predvsem jezuiti. Oni so bili tudi prvi, ki so jaslice postavili na Slovenskem. Tako smo prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani - postavili so jih v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V kroniki jezuitskega kolegija je za božič leta 1644 ohranjen zapis: "Letos so bile ob božičnih praznikih narejene in postavljene na ogled jaslice, ki predstavljajo božične skrivnosti. Zasnoval in izdelal jih je jezuitski brat Kilijan Hampl."
Značilne alpske in kotne jaslice
Jaslice so najprej postavljali samo v cerkvah. Kasneje so jih začeli postavljati tudi po domovih vernikov. Najprej so si to lahko privoščili le premožnejši ljudje, kasneje pa so se jaslice znašle v domu vsake družine. Na jaslice, ki so jih in jih še vedno postavljamo po slovenskih domovih, so najbolj vplivale alpske jaslice. Motiv alpskih jaslic je k nam prišel s Tirolskega, ki še danes velja za klasično jasličarsko deželo. Za omenjene jaslice je značilno, da so figurice, večinoma narejene iz lesa in pobarvane, prestavljene v alpski svet. Tako sveti družini v hlevčku družbo delajo ljudje iz alpskega sveta. Drugi tip jaslic, ki ga najdemo v slovenskem domu, so kotne jaslice. Navadno so imeli ljudje v svojih domovih bogkov kot, kamor so na trikotno poličko postavili jaslice. Iz mahu, ki so ga nabrali, še preden je zapadel sneg, so naredili hribček, po katerem so razporedili pastirje in ovce. Na hribček so postavili hlevček. Manjkati pa ni smel niti obris Betlehema in angel, ki je, lebdeč nad jaslicami, oznanjal veselo novico.
Lahko bi rekli, da se za zanimivejšo postavitev jaslic še vedno najbolj potrudijo v cerkvah. Verjetno je le po redkih domovih mogoče videti kakšne bolj posebne jaslice. Verniki večinoma uporabljajo mah, ki ga naberejo vsaj kakšna dva tedna pred postavitvijo jaslic, zato da ga lahko posušijo. Figurice pa so verjetno največkrat kar plastične, tiste iz serijske proizvodnje.
Iz leta v leto je po nekaterih krajih vse bolj priljubljena tudi priprava živih jaslic. Tako v Postojnski jami vsako leto pripravijo že tradicionalne žive jaslice, ki so prava turistična atrakcija. Podobna so prav gotovo tudi ledene jaslice, ki jih ves mesec pred božičem pripravljajo v Mojstrani.
