Nerazveseljiva novica je tudi, da gre našim šolarjem najslabše, ko je treba o prebranem razmišljati in ga kritično ovrednotiti - pri tovrstnih nalogah so v povprečju dosegli le 470 točk. Razlike med dekleti in fanti so vidne povsod, toda pri nas so še večje kot v Evropi in OECD. Dekleta so dosegla 511, fantje pa le 456 točk. Dobra novica je, da so se naši dijaki nadpovprečno odrezali tako v matematični kot v naravoslovni pismenosti, vendar pa so se v zadnji v primerjavi z letom 2006 poslabšali za statistično pomembnih 7 točk.

Temeljne matematične kompetence v Sloveniji dosega 80 odstotkov dijakov (v OECD 78 odstotkov, v EU 77 odstotkov), naravoslovne pa 85 odstotkov (v OECD in EU 82 odstotkov). Najvišje kompetence na matematičnem področju v Sloveniji dosegajo 4 odstotki (v OECD in EU 3 odstotki dijakov), na naravoslovnem pa 1 odstotek (tako kot v OECD in EU). Slovenija ima majhen delež dijakov (16 odstotkov oziroma toliko, kot je povprečje OECD), ki so najboljši vsaj na enem področju in iz katerih se rekrutirajo bodoči vodilni strokovnjaki. Še manj pa je takih, ki bi bili najboljši na vseh treh področjih: le 3 odstotke ali manj od povprečja OECD.

Z azijskimi tigri se lahko meri le Finska

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti šolarjev v članicah in partnericah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V tej raziskavi, ki so jo prvič izvedli leta 2000, na tri leta ugotavljajo raven bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnikov. Pismenost definirajo kot sposobnost učenca, da v vsakdanjem življenju uporabi znanje, ki si ga je pridobil v šoli in drugod, in sposobnost analiziranja, kritičnega ovrednotenja in posredovanja informacij. Slovenija se je v raziskavo, ki poteka od leta 2000, vključila leta 2006. V raziskavi PISA 2009 so poseben poudarek namenili bralni pismenosti, ki so jo preverjali z različnih vidikov. Med drugim so ugotavljali, kako dobri so učenci pri iskanju preprostih informacij, pri interpretiranju besedila in pri razmišljanju o prebranem.

Bolje od naših šolarjev so se v bralni pismenosti poleg azijskih tigrov odrezale Finska, Kanada, Nizozemska, Norveška, ki je zelo napredovala, Estonija, ZDA, Nemčija, Švica, Madžarska (tudi ti dve državi sta zelo napredovali) in tako dalje. Slabši od nas pa so bili Hrvati, Avstrijci, ki so se zelo poslabšali, Luksemburžani, Slovaki, Rusi, Turki, Srbi, Romuni... Podobne rezultate kot mi so dosegle Italija, Latvija, Grčija, Španija in Češka. Na sam vrh se je zavihtela kitajska provinca Šanghaj (556 točk), ki je bila rekorder tudi v matematični in naravoslovni pismenosti, sledijo ji Koreja (539), Finska (536 točk) in Hongkong (533 točk). Na splošno se lahko z nenadkriljivimi azijskimi tigri na vseh področjih iz Evrope enakovredno kosa le Finska. Na repu so se znašle države, kot so Peru, Panama, Azerbajdžan, Kirgistan...

Kdor rad bere, tudi več zna

Rezultati raziskave so še pokazali, da so dijaki, ki radi berejo oziroma berejo tudi za zabavo, vsepovsod boljši od dijakov, ki ne berejo za zabavo. V Sloveniji razlika med dosežki tistih, ki radi berejo, in onimi, ki jim branje ni v zabavo, znaša kar 98 točk ali eno raven (od šestih). Kar 53 točk znaša razkorak med tistimi, ki nikoli ne berejo za zabavo, in med onimi, ki to počno vsaj nekaj minut na dan, v knjigah ali po spletu. Raziskava je tudi pokazala, da učenci z višjimi dosežki uporabljajo ustrezne strategije branja in učenja, se pravi, da vedo, kako bodo besedilo razumeli, si ga zapomnili, povzeli pomembne informacije. Dr. Sonja Pečjak je ob tem poudarila, da bi morali učitelji učence bolj spodbujati k branju, jim dovoliti izbirati čtivo in prebrano različno interpretirati. Za to pa morajo imeti seveda dovolj časa.

Zanimivo je tudi to, da zlasti v angleško govorečih državah, kot so Velika Britanija, ZDA ali Kanada, učenci dosegajo precej višje rezultate, ko je treba o besedilu razmišljati in ga kritično presojati, kot pa tedaj, ko je treba besedilo le pozorno brati. "Zdi se, da so učenci v teh državah bolj močni v izražanju lastnih mnenj," ugotavljajo strokovnjaki. In še: "Slovenski učenci nove informacije težje povežejo z lastnim znanjem in izkušnjami."