Kot je poudarila Dunja Obersnel Kveder iz Slovenske filantropije, je treba namreč "doma" delati optimalno, da bi lahko enako zahtevali tudi od drugih držav. Pri tem je kot primer izpostavila, da se v Evropi uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic žensk zelo počasi razvija in celo nazaduje, saj naj bi bilo na tem področju "že vse urejeno". Kot največji izziv za EU pa je izpostavila dejstvo, da pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja niso zabeležili nobenega napredka pri zagotavljanju zdravja mater.
Špela Veselič iz Društva SOS telefon je izpostavila, da EU nima pravno zavezujočega dokumenta na področju boja proti nasilju nad ženskami, za kar si nevladne organizacije prizadevajo že leta. Upa pa, da bo Evropska komisija sprejela skupno strategijo EU za boj proti nasilju nad ženskami, ki jo je sicer že pripravila, in da bo EU sprejela tudi ustrezno direktivo.
EU mora v tej strategiji poudariti, da je temelj za odpravo nasilja nad ženskami zagotavljanje enakosti med spoloma, je dodala. Nasilje ima namreč strukturno naravo in vpliva na dostop žensk do trga dela, izobraževanja, sodelovanja v javnem in političnem življenju. Države morajo strukturno zagotoviti tudi ekonomsko enakopravnost žensk in vzpostaviti varne hiše.
Vse oblike nasilja - telesnega, psihičnega in ekonomskega - je treba obravnavati enakovredno, je dodala. Države pa morajo zagotavljati tudi programe za povzročitelje nasilja, ki morajo potekati vzporedno s kaznovanjem storilcev po kazenskem pravu. Pri tem je kot problem izpostavila pripravo teh programov v obliki družinskih terapij ali mediacij, ki v primeru nasilja pomenijo uveljavljanje pravice tistega, ki ima moč.
Raziskave sicer kažejo, da je v EU petina do četrtina odraslih žensk žrtev fizičnega nasilja, več kot deset odstotkov pa jih je tudi žrtev spolnega nasilja.
Nina Lenardič Purkart z zunanjega ministrstva je kot edini pozitivni premik na področju enakopravnosti spolov v zadnjih štirih letih izpostavila letošnjo ustanovitev agencije Združenih narodov za promocijo enakopravnosti žensk z imenom "ZN Ženske" ter oktobrsko ustanovitev delovne skupine za odpravo diskriminacije žensk v zakonodajni praksi.
Enakopravnost med spoloma je izpostavila kot eno od prioritet slovenske zunanje politike tako na področju človekovih pravic kot razvojnega sodelovanja. Dodala je še, da na MZZ tudi razmišljajo, da bi prihodnje leto na slovenskih veleposlaništvih v državah Zahodnega Balkana in v Moldaviji oblikovali manjše fonde za nevladne organizacije, ki si prizadevajo za enakopravnost spolov.
Okroglo mizo, ki jo je vodila Violeta Neubauer iz urada vlade za enake možnosti, sta organizirala predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in urad vlade za komuniciranje.
