Na slovesni cvetlični podelitvi bi se pomaknila bolj desno, kjer so tokrat stale Finka Kaisa Makarainen, Nemka Miriam Gossner in Belorusinja Darja Domračeva. Odločal je tek. Varovanka nekdanjega glavnega trenerja slovenske tekaške reprezentance Jarma Punkinena si je izborila prvo zmago, pred mlado Gossnerjevo, ki je lani peta na tekaški turneji Tour de Ski v kratkem prologu v Oberhofu. Ihanka je bila tudi v smučini sedma najhitrejša. »Tek je bil res morda malce skromnejši kot na 'petnajstki', a me je že na startu tako zeblo, da se nisem ogrela do cilja,« je pripomnila Gregorinova, potem ko je znova izenačila sedmi dosežek v svetovnem pokalu.

»Zagotovo ga ni 'cuknila', kot se običajno zgodi, saj je zgrešila rob levo, sicer bi desno,« je skozi daljnogled podrobnost odločilnega strela videl strelski velemojster Tomaš Kos in dodal: »Tak zgrešeni strel se pač zgodi zaradi kančka nezbranosti, slabše pomerjeni strel pač. Teja se tega zagotovo zaveda in to ji bo nova šola. Vendar je devet zadetih tarč od desetih zanjo odlično, sposobna pa je narediti ničlo.«

»Končno se je zbudila,« pa se je češkemu strokovnjaku v deseti sezoni dela v Sloveniji smejalo ob nastopu Andreje Mali. Ničla in 12. mesto. »T'mala« se je po šestih letih, natančneje po 11. decembru 2004 na Holmenkollnu, le približala najboljši deseterici, kjer ima eno četrto in štiri osma mesta. Prvič je bila Kamničanka med deseterico ravno v Oestersundu v letu 2002. Ko je pred odhodom v Skandinavijo samozavestno dejala, da se želi po revoluciji v načinu Kosovega treninga približati najboljšim dosežkom v karieri, se je zdelo kot zguljena fraza večne optimistke.

»Očitno sem veliko večja optimistka od mnogih. In tudi nikoli ne pretiravam, če ni res,« se je Andreji Mali smejalo na masažni mizi maserja »Račke« Račečiča. »Če ne bi verjela vase, verjetno sedaj ne bi bila tu.« Med biatlonke je odšla kot vrhunska tekačica, po dosežkih z boljšo bero v tekaškem svetovnem pokalu kot Petra Majdič, celo z dvema drugima in enim tretjim mestom. Tokrat je 16. čas teka zares mali preporod. »Zadnji krog (2,5 kilometra) je bil zares dober. Že na 'petnajstki' sem imela dober občutek. Ko pa se bo otoplilo in bo sneg hitrejši kot tukaj, pri minus 19 stopinjah Celzija, bo še bolje,« je bila že v svojem elementu, potem ko je odstranila obliže z ličk in noska, da ne bi bila videti kot športni »parkelj« tako kot večina športnih lovcev te dni v Oestersundu. Tudi debelo kapo, dvojne rokavice, dvojno spodnje perilo, dva »crafta«, dva dresa... «Ni me zeblo. To je tu najbolj pomembno. Oster zrak pa še vedno čutiš v ustih, mraz pa očem ne dela težav. Malce se solzijo, a včasih je bolje, da malo piko na tarči skozi diopter vidiš malce megleno,« je gospodična »ničla« razkrila mojstrovino biatlona pri minus »devetnajst«. Od naše trojice je le Tadeja Brankovič Likozar pike na tarči merila podpovprečno, za tri kazenske. Optimizem ji vliva 25. čas teka. »Zavedam se, kakšne napake delam, in vem, kako jih odpraviti. Zbranost je ključna. 'Laufat' v takem mrazu pa je, hm, težko. Dobro, da imam le uho zmrznjeno in dihalne poti zakrknjene. Res smo samo številke. Termometer ne igra vloge. Denar pač. Šport je biznis,« se je Tadeja namesto z Mašo igrala s tipkovnico za Dnevnik.
Že danes se bodo na sprintu (10 kilometrov) na start znova postavili biatlonci. Ob Klemenu Bauerju, Janezu Mariču in Jakovu Faku ter z »rezervistom« Vasjo Rupnikom, lovci izpod Triglava branijo ugled druge reprezentance v Pokalu narodov.