Prej se bo moralo zgoditi marsikaj, kronanje kralja Williama V. in kraljice Catherine je namreč odvisno predvsem od trajnosti zakona zdaj 28-letnih mladozaročencev, ki se bosta poročila 29. aprila 2011 v tisočletni westminstrski opatiji v Londonu. Čakanje na prestol bo dolgotrajno, a Kate je vajena čakanja: na to, da jo je pravi princ zaprosil še za roko, je čakala dobrih osem let. Tako dolgo, da je dobila vzdevek Waity Kaitie – Čakajoča Katica.

Tri reči se zanesljivo ne bodo zgodile. Dolžnosti predana, čila in zdrava 84-letna Williamova babica, kraljica Elizabeta II., ne bo pred smrtjo (njena mati je dočakala skoraj 102 leti) prepustila prestola Williamovemu očetu, 62-letnemu princu Charlesu, čeprav bo ta, če ga bo zasedel po 18. septembru leta 2013, najstarejši novookronani britanski kralj v zgodovini. Prav tako ni možnosti, da bi Charlesa preskočil William, čeprav precej posiljene raziskave javnega mnenja kažejo, da bi si to želela večina Otočanov. Monarhija, čeprav občasno spominja na televizijske žajfnice, ni svet zabave, v katerem – kot vse bolj tudi v svetu politike – zmagujejo trenutno najbolj popularni.

Svoja stoletna pravila igre ima in jih zelo dosledno spoštuje, kar nikakor ne velja za kaotični svet okrog nje v časih osramočene domače in mednarodne politike. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj ne bo Združeno kraljestvo v bližnji prihodnosti, če sploh kdaj, postalo republika…

Kate med paraziti

Kraljeva družina je parazit, vendar eden izmed tistih koristnih parazitov, brez katerega bi bila Britanija svetu veliko manj zanimiva in bi jo obiskovalo veliko manj ljudi. Ne gre samo za sicer zelo pomembne milijarde, ki jih tudi zaradi vsega povezanega s kraljevino na Otoku pusti več kot 30 milijonov tujih obiskovalcev na leto (Britanija je šesta najbolj obiskana država sveta). Monarhija že veliko stoletij povezuje in združuje Otočane, zlasti v slabih časih. Za sedanje so najbolj krivi novodobni paraziti, ki jih pooseblja londonski predel City, pohlepni bankirji in tako imenovano finančno gospodarstvo.

Nekateri mislijo, da so monarhije anahronizem in celo sramota enaindvajsetega stoletja. Republike so nam potemtakem v ponos? Katere pa? Štiri od petih držav, v katerih ljudje pravijo, da so »najsrečnejši« (po julija letos objavljeni Forbesovi raziskavi), so monarhije: Danska (1.), Norveška (3.), Švedska (4.) in Nizozemska (5.). Edina republika med njimi je Finska (2.). Britanija je res šele na 17. mestu, Slovenija pa na 58. (štiri mesta za Kosovom).

Iz visokega srednjega razreda

Podanica Kate je v zgodovini šele tretja kraljeva nevesta brez modre krvi – prejšnji dve sta poročili kralja in postali kraljici v 15. in 17. stoletju. Ljubezen, ne pa piar ali načrtovanje, je ustvarila sanjski scenarij za utrditev britanske monarhije, ki je že dolgo iskala novo vez med krono in podaniki. Mnogi mislijo, da je potrebovala točno to – nekaj navadne rdeče krvi. Velepomembni dvorni dopisniki in komentatorji so po objavi zaroke sicer debelo pretiravali s poudarjanjem zaročenkinega »relativno skromnega srednjerazrednega porekla«.

Skromnost je vprašljiva že zato, ker so vsi trije otroci para Middleton obiskovali drage in elitne šole. Kate je maturirala na kolidžu Marlborough, na katerem je letna šolnina 29.310 funtov, kar je dobrih tri tisoč funtov več, kot znaša britanska letna povprečna plača. Po kolidžu je obiskovala tretjo najstarejšo univerzo v Britaniji in angleško govorečem svetu (1407) ter eno izmed najbolj prestižnih britanskih univerz St. Andrews, na katero ne more vsakdo. Svojega princa je spoznala prav tam, kjer sta od drugega letnika naprej živela kot mož in žena. Po eni izmed zlobnih teorij je osvojitev princa načrtovala njena domnevno povzpetniška mati, ki je morda želela samo to, da bi se hčerka dobro poročila: znano je, da deset odstotkov študentskih parov s te univerze konča pred matičarjem.

Mnogi levičarji in feministke zavijajo z očmi, češ, zakaj neki bi si sodobna, lepa in izobražena ženska želela vstopiti v to, kot je napisala ena izmed njih, »atavistično družbo (kraljeva družina), ki je, čeprav ji predseduje kraljica, še vedno globoko patriarhalna«. Vse, kar vemo o kraljevi družini, »vemo pa precej, nam govori, da so odnosi v njej in njeni odnosi z družbo disfunkcionalni. Vsa zgodovina te družine temelji na preganjanju žensk – z njimi je grdo ravnala in jih odrivala na stranski tir. Zakaj neki si želi vanjo,« se je spraševala druga.

Res, zakaj? Kaj pa, če imajo prav romantiki in ne ciniki in je odgovor res ljubezen? Navsezadnje William ni samo bogati princ, ampak tudi visok, postaven, čeden moški, ki je dobro videti v uniformi in Kate hitro spravi v smeh.

Tudi ciniki bodo morali priznati, da so se časi spremenili. Kate bo navsezadnje prva »vroča« kraljeva nevesta. Prvo, kar je William, drugi v vrsti pretendentov za prestol, javno rekel o zaročenki, je bilo: »Wow, Fergus, Kate’s hot!« Zgodilo se je na dobrodelni amaterski modni reviji marca leta 2002, ko sta bila oba v drugem letniku. William je kupil vstopnico za dvesto funtov, da je sedel v prvi vrsti. Prijatelju Fergusu pa je dejal, da je Kate vroča, ko je ta zakorakala po modni pisti v kratki prosojni obleki, pod katero je imela samo hlačke in nedrček.

Najstarejša in prva kraljeva nevesta z diplomo

Kate bo tudi prva kraljeva nevesta z diplomo, kar ni majhen dokaz posodobitve monarije (aristokratska hči lady Diana je pustila šolo pri šestnajstih). Kate, ki bo na poroki stara že »29« let, se bo z bodočim kraljem poročila kot najstarejša ženska v zgodovini. Najmlajša je bila Isabella Valois, ki je imela samo šest let, ko so jo poročili z Richardom III. leta 1396. Za ugotovitev o »normalnosti« izbire zakonskega partnerja pri novi generaciji kraljeve družine se ni treba vračati v 13. stoletje, ampak samo trideset let nazaj, ko sta se poročila Williamova starša – takrat 32-letni Charles in 20-letna deviška Diana nista imela ničesar skupnega. Niti ljubezni. Diana je takrat na vprašanje, ali sta zaljubljena, glasno odgovorila »Vsekakor!«, Charles pa zamrmral razvpiti odgovor, ki ga še vedno preganja: »Da, karkoli že ljubezen je!«

Catherine Elizabeth »Kate« Middleton se je rodila 9. januarja 1982 v Readingu, univerzitetnem mestu v grofiji Berkshire nad severnim Londonom, kot prvi od treh otrok Carole in Michaela Middleton, ki sta se spoznala, ko sta delala za British Airways, ona kot stevardesa, on kot navigator. Leta 1987 sta ustanovila podjetje Party Pieces, ki ponuja organizacijo zabav in prodajo vsega potrebnega za kakršnokoli zabavo. Postala sta milijonarja.

O Kate, njeni naravi in njeni odločenosti, da svojega princa spravi pred oltar, veliko pove njeno vedenje »na čakanju«. Nikoli ni ničesar naredila narobe. Nikoli se ni pritoževala, ničesar razlagala in nikoli govorila v javnosti (vse to je bilo vodilo pokojne kraljice matere). V intervjuju po objavi zaroke, ko so jo Otočani prvič slišali govoriti – s precej visokim, ne pa naglasom srednjega razreda –, je Kate zanikala legendo o najstniški zatreskanosti. Za razliko od najstnice Diane, ki je imela nad svojo posteljo sliko princa Charlesa, Kate ni spala pod Williamom. »Na zidu sem imela Levisovega fanta (reklamni poster za kavbojke), ne pa Williamove slike. Oprosti…« je dejala in se obrnila proti smejočemu princu.

Na dvoru Kate med študijem gotovo niso jemali »resno«, a ona je ostajala ob princu. Ko sta oba diplomirala – ona umetnostno zgodovino, on zemljepis. In ko je on končal vojaško akademijo. Molče in zvesto ga je čakala tudi tiste tri mesece v letu 2007, ko jo je zapustil in se – opazno – »zdivjal«.

Žena moža, ki ne sme razočarati

Verjetno bo postala stilska ikona in neuradna ambasadorka britanske mode, kot je bila Diana. Čaka jo veliko pomembnejša vloga, od katere je v veliki meri odvisno preživetje monarhije po enaindvajsetem stoletju: vloga žene zdaj princa, nekoč kralja, ki ne sme razočarati. Če bi William prenehal biti priljubljen kandidat za bodočega šefa države, bi bila Britanija v ustavnih težavah. Če bi odpovedal on, bi odpovedala tudi monarhija. Reči je celo mogoče, da sta od njune zakonske sreče odvisni usoda monarhije in… zgodovina.

Če bosta srečno živela do konca svojih dni, potem je monarhija varna. Pred utrjevanjem monarhije ju po poroki najprej čaka veliko prijetnejša dolžnost, povezana z zakonsko srečo: »delanje« otrok. Prvi bo Williamov naslednik na prestolu. Monarhija se posodablja in to ne samo naključno. Williamova bližajoča se poroka s podanico bo majhen korak za zaljubljenega princa, a orjaški za monarhijo. Sile monarhije si prizadevajo tudi za to, da bi spremenili zakon in bi prestol nasledil prvi otrok, ne pa prvi sin.