Dan prej se je na njih obrnilo 3448 gledalcev, ki so imeli težave s televizijskim programom, še prej pa nekaj več kot 1400. Da je to ogromno, kaže primerjava s številom klicev teden dni pred preklopom. Vsak dan so zabeležili povprečno od 650 do 750 klicev.

Toda vse to je bilo pričakovano. Direktor enote Oddajniki in zveze pri RTV Slovenija je namreč že pred preklopom napovedal, da bo nepripravljenih med 30.000 in 50.000 gospodinjstev. V teh dneh se je moralo posebej prilagoditi in kupiti nov televizor ali pretvornik 228.000 ali tretjina vseh gospodinjstev, ki so televizijski program spremljala preko strešne ali sobne antene.

Samo njih je digitalizacija posebej prizadela. Vsi drugi, to je nekoliko manj kot 457.000 gospodinjstev, so že bili priključeni na kabelsko ali tako imenovano IPTV-omrežje (način pošiljanja programov preko širokopasovnega internetnega omrežja). Na Apeku tako ocenjujejo, da je z digitalnim signalom multipleksa A sedaj pokritih 96 odstotkov gospodinjstev, ki so televizijski signal lovila še prek analognih anten, kar pomeni nekaj več kot 219.150 gospodinjstev. V gospodinjstvih v »belih lisah«, po ocenah je takih nekaj več kot 7000, bodo še naprej gledali televizijo preko analognega signala, in sicer do junija 2011. Tem gospodinjstvom bo RTV financirala satelitski sprejemnik v protivrednosti dvanajstih RTV-prispevkov. Samo zanje ostaja delujočih približno 100 oddajnikov na posameznih območjih po državi, nekateri oddajajo program samo za 100 hiš, povečini pa lovijo prvi in drugi progam nacionalke, pravijo na Apeku. Nekatere izmed teh »belih lis«, kamor digitalni signal ne seže, so v posameznih krajih in vaseh, denimo v Spodnjih in Srednjih Gameljnah pri Ljubljani, pri Vodicah, v Lanišah v okolici Kamnika in pri Šmartnem v Tuhinju, pa v Veliki Nedelji na Štajerskem, pri Žetalah, v Krški vasi pri Brežicah, v okolici Sevnice, v Stopičah in pri Birčni vasi pri Novem mestu... Nepokrita pa so tudi nekatera večja območja z redko naselitvijo, denimo širša območja na Kočevskem, severnem Primorskem in Gorenjskem.

Po juniju bo pokritost z digitalnim signalom 99-odstotna, stoodstotne pokritosti pa v Sloveniji ne bomo nikoli dosegli, opozarjajo na RTV. Slovenija je analogni signal ugasnila po 52 letih, digitaliziranim državam Evrope pa se je pridružila sorazmerno pozno. Kot pravijo na Apeku, je večina držav ta prehod naredila že v minulih letih. Sem sodijo skoraj vse države zahodne Evrope, razen Portugalske. Od naših sosednjih držav pa prehoda ni izvedla le še Madžarska, medtem ko ga Italija izvaja skoraj sočasno z nami.

Pri nas so bile sicer že v letih 2003 in 2004 za Krim izdane odločbe za testno oddajanje RTV, kar pomeni, da je bilo teoretično že takrat možno spremljati digitalni signal v Ljubljanski kotlini, sicer z daljšimi prekinitvami, a vendar. Šlo je zgolj za testno oddajanje, saj takrat na trgu še ni potekala množična prodaja novejših televizorjev ali pretvornikov. Podatkov o tem, koliko gospodinjstev, če sploh katero, je v Sloveniji takrat spremljalo program preko digitalnega sprejema, na Apeku nimajo. Leta 2001 tudi še ni bilo zakonodaje, ki bi omogočala dodelitve frekvenc za digitalno omrežje. Prvič je to omogočil sedanji zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki je bil sprejet leta 2005. Tako so lahko leta 2006 začeli graditi omrežje, poleti 2007 pa so dobili tudi dovoljenje za upravljanje multipleksa. 1. decembra se je tako izteklo 18-mesečno obdobje sočasnega oddajanja analognih in digitalnih signalov za območje vse Slovenije.
Na Apeku so na podlagi ankete izpred dveh let ocenili, da ima vsako slovensko gospodinjstvo, teh je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) 684.847, povprečno dva televizorja. Iz tega lahko v grobem sklepamo, da je samo na območju Slovenije okoli 1,370.000 televizorjev.