V znova ledeno mrzlem skandinavskem večeru, pri stabilnih minus 16 stopinjah Celzija, kjer se je po duhoviti Bauerjevi oceni zbralo toliko gledalcev kot na sončno nedeljo državnega prvenstva na Pokljuki, so zimski lovci izpod Viševnika z dvema (Bauer, Marič) in oziroma tremi kazenskimi minutami Faka uprizorili pravo jago s sijajnim ulovom. Bauer je imel po drugem streljanju le 40. vmesni čas, Fak 35. in Marič 28. Vsi trije so bili med najhitrejšo deseterico v smučini, kar se doslej še ni zgodilo. Fak je bil celo peti tekač, za štirimi Norvežani, Svendsenom, Bjoerndalnom, Boem in Bergerjem.

S Fakom Slovenija zares ni dobila mačka v žaklju. Bauer je dosegel sedmi in Marič deseti čas teka. Takoj po tekmi se je na telefon trenerja Uroša Velepca oglasil Jaka, zvezdnik prestopnega roka, vendar o nervozi in pritisku, ki ga je znova mojstrsko prenesel, ni želel reči besedice. Telefon in besedo je takoj podal glavnemu junaku Klemnu Bauerju. "Sam sem se posebej zbral za streljanje, kar je na dvajsetki, moji manj priljubljeni disciplini, nemara odločilno. Mraz me na strelišču ni motil. Z dodatnimi rokavicami sem rešitev dobro 'pogruntal'. Le z dvema zgrešenima streloma sem presrečen. Tista dva stoje sta bila le trenutek nezbranosti, ne pa dejanska napaka. Takega nadaljevanja bi si samo želel," je vrelo iz 24-letnega Ihanca, ki je to seveda zanj najboljši dosežek v svetovnem pokalu, potem ko je za mesto izboljšal lansko Pokljuko in se pri sanjskem začetku pridružil sosedi Teji Gregorin, ki danes želi to ponoviti v šprintu.

"Tek? Analitičnih časov seveda še nismo videli, a mislim, da je začetek kar v redu. Da sem dosegel sedmi čas? V mrazu pri teku nisem imel tega občutka," je pristavil Bauer. Prav zanimiv je bil dvoboj na daljavo med Fakom in Maričem za sodelovanje na cvetlični podelitvi osmerice. Po zadnjem streljanju je imel Fak tri sekunde naskoka, Marič ga je do 18. kilometra prehitel, a do cilja se je še enkrat obrnilo, na veselje Faka, ki je to doživel prvič. "V teku sem tako trpel, da tega ne morem povedati. A raje imam deseti čas teka s trpljenjem kot brez. Tekaška forma bo šla še gor. Da sem tarče na zadnjem strelskem postanku lepo v ritmu zadel, je le dokaz, da sem strelsko stabilen. Naredil sem kot na treningu, nisem mislil na druge stvari. Žal mi je le zgrešene tarče leže. Res žal. In poglejte pokal narodov, kjer smo drugi za Norvežani. Sedaj je pomembno samo to, da žogo spustimo na tla in igramo naprej. Dobri smo," je bil vesel Janez Marič, potolažen vsaj z denarno nagrado.

Podoben ekipni dosežek so v zgodovini dosegli le Jože Poklukar (6. mesto), Janez Ožbolt (7.) in Tomaž Globočnik (8.) v vremenskem preobratu avstrijskega Badgasteina 1995. "V teku so pred nami le Norvežani in to je pravo merilo. Zares lahko napademo stopničke na vsaki tekmi. Zares fantastično," je v imenu trenerskega para Tomaš Kos-Uroš Velepec spregovoril slednji. Prav zanimivo, zasluge si bosta lahko zares pravično razdelila. Kos je strelski trener Bauerja in strelsko-tekaški Mariča, Velepec pa bdi nad Fakom in tekačem Bauerjem. "In ne pozabite Anžeta Globevnika in ekipe serviserjev. Imeli so odlično pripravljene smuči, tako kot Teja, Tadeja in Andreja večer prej," je pristavil trenerski govorec Uroš "Penza" Velepec.

Za prestol sta se kar na začetku udarila Vikinga Emil Hegle Svendsen in Ole Einar Bjoerndalen. Biatlonski kralj OEB pa je po hitrejšem uvodu moral priznati premoč princu in zadnjemu dobitniku kristalne lovorike.