Da Slovenija tega ni povezovala, sta po Pahorjevih besedah dva razloga: eno je dejstvo, da Slovenija nima pravna podlage za sprejem bivših zapornikov, drugo dejstvo pa je, da je potrebno preveriti varnostne razmere, če bi v Slovenijo prišel zapornik iz Guantanama.

Je pa Slovenija pripravljena sprejeti "ne več kot enega" bivšega zapornika z Guantanama, ker je prijateljska država z ZDA in ker je pozdravila odločitev Obame, da zapre taborišče za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.

Pahor je še ocenil, da nobena od diplomatskih depeš, ki jih je v teh dneh razkril spletni portal WikiLeaks, ne more pomeniti večjega tveganja za slovensko vlado ali posameznega ministra, v javnosti lahko le porodi ali poglobi morebitno nezaupanje. Drugod po svetu pa bi razkritja depeš, ki so in bodo po oceni predsednika vlade v veliki meri destabilizirale mednarodno skupnost, lahko imela "čisto direktne" varnostne posledice.

"Gospodarska, socialna kriza je povsod po svetu, zlasti tam, kjer je recesija najbolj zarezala v stiske ljudi, zelo poglobila nezaupanje javnosti v institucije, te depeše pa bodo zaupanje še dodatno razkrojile," je še ocenil predsednik vlade.

"Bolj občutljive informacije od informacij v diplomatskih depešah so samo še informacije, ki jih dajejo obveščevalne službe. Dostikrat so informacije v obeh dokumentih tudi nepreverjene, zapisane na hitro, zapisane v želji, da vzpodbudijo nek razmislek... To ni zgodba, ki se bo končala v 14 dneh... Kot mi je rekel eden od sogovornikov, to je stvar, ki se utegne poleči, če bomo imeli veliko srečo, čez leto dni. To so informacije, ki so dodobra pretresle mednarodno skupnost," je še dejal Pahor.

"Odločitev kogarkoli, da iz katerihkoli razlogov nezakonito razkrije te podatke, je verjetno premišljeno ravnanje, z zavedanjem, da bo to do nepredvidljivih razsežnosti zatreslo varnost v mednarodni skupnosti," je še dejal predsednik vlade.

Veliko hvaležnost je predsednik vlade izrazil ameriškemu veleposlaniku v Sloveniji Josephu Mussomeliju, da se je na tako zelo prijazen način odzval njemu v bran. "To ni bil plod dogovora o tem, ampak so to storili sami," je dejal premier, potem ko sta mu v bran glede vsebine depeš sicer v sredo stopila ameriški veleposlanik in zunanji minister Samuel Žbogar.

WikiLeaksovo razkritje ameriških diplomatskih depeš sicer že nekaj dni razburja javnost v državah po vsem svetu. V neprijetnem položaju so se znašli številni vidni politiki, še posebej pa je v zadregi ameriška diplomacija.