Gonzalez, ki že desetletje preiskuje ruski organizirani kriminal, glede na depešo meni, da "ni mogoče ločevati med dejavnostmi ruske vlade in skupin organiziranega kriminala". "Nekatere politične stranke v Rusiji delajo z roko v roki z organiziranim kriminalom," še ocenjuje španski tožilec, ki glede na depešo prav tako pravi, da "obstajajo dokazane vezi med ruskimi politični strankami, organiziranim kriminalom in trgovino z orožjem".
Depeša med drugim namiguje, da se ruske oblasti poslužujejo mafije za izvedbo operacij, "ki jih kot vlada same ne morejo opraviti". Pri tem depeša omenja dostavo orožja Kurdom s ciljem destabilizacije Turčije, Guardian povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Putin naj bi vedel za zaroto za umor vohuna Litvinenka
Španski tožilec se glede na depešo prav tako strinja z novembra 2006 v Londonu umorjenim nekdanjim ruskim vohunom Aleksandrom Litvinenkom, da je bila njegova zastrupitev s polonijem 210 delo ruskih varnostnih in obveščevalnih služb.
Litvinenka omenja tudi depeša, ki jo je malo po njegovi smrti spisal nekdanji pomočnik ameriške državne sekretarke Daniel Fried. Fried se v njej sprašuje, ali je mogoče, da ruski premier Vladimir Putin ne bi vedel za zaroto za umor Litvinenka. "Ali bi lahko nenadzorovani varnostni elementi delovali ... ne da bi bil o tem obveščen Putin ... sploh glede na njegovo pozornost do podrobnosti," naj bi se glede na depešo Fried vprašal v pogovoru z nekim francoskim diplomatom.
Ena izmed depeš, ki jo je v sredo objavil New York Times, medtem kaže, da so ZDA globoko skeptične glede ruskega vodstva. Depeša se tako sprašuje o Putinovi delovni etiki, saj navaja, da obstajajo stalna poročila, po katerih Putin viha nos nad delovnimi obremenitvami. Rusijo pa depeša opisuje kot "močno centralizirano, včasih brutalno ter nespremenljivo cinično in skorumpirano", navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V Moskvi so danes izrazili "presenečenje in obžalovanje" zaradi nekaterih mnenj ameriških diplomatov. A kot je obenem zatrdil namestnik tiskovnega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Alekseja Sazonova, si bo ruska stran še naprej prizadevala za pozitiven razvoj dvostranskih odnosov z ZDA, piše dpa.
Ruski premier je sicer že v sredo v pogovoru z voditeljem Larryjem Kingom na ameriški televizijski mreži CNN zavrnil navedbe o Rusiji v depešah State Departmenta. Pri tem je poudaril, da Rusija sodeluje z ZDA pri vrsti ključnih vprašanj, kot sta iranski in severnokorejski jedrski program.
Berlusconi: Nisem trobilo Putina
Medtem se je v zvezi z razkritimi depešami danes oglasil italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je zanikal da bi bil Putinovo "trobilo" v Evropi, kar so v eni izmed depeš zatrdili ameriški diplomati. "ZDA dobro vedo, da nimam nobenih interesov v kaki drugi državi. Ne ukvarjam se z lastnimi interesi, temveč le z interesi Italijanov in svoje države," je ob robu vrha Ovse v Kazahstanu po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Berlusconi.
Sarkozy "fizično" obračunal z Lavrovom
Francoski časnik Le Monde pa danes poroča o depeši iz septembra 2008, glede na katero je francoski predsednik Nicolas Sarkozy vodjo ruske diplomacije Sergeja Lavrova označil za lažnivca. Kot piše v depeši, je nek francoski diplomat povedal, da je Sarkozy, ko je posredoval v oboroženem rusko-gruzijskem sporu, "v nekem trenutku Lavrova prijela za ovratnik suknjiča in ga z ostrimi besedami označil za lažnivca".
