Tu bi rad nadaljeval šolanje in si našel delo," je povedal v dnevni sobi integracijske hiše ministrstva za notranje zadeve, ki bo v naslednjih mesecih njegov dom. Faisal je eden od osmih beguncev iz Somalije in Darfurja, ki jih je Slovenija ta teden sprejela z Malte. Ta je z afriškimi begunci preobremenjena - po podatkih malteškega komisariata za begunce so jih v zadnjih osmih letih malteške oblasti 13.130 sprejele na obalah ali jih rešile iz valov Sredozemskega morja. Tudi Faisal se je leta 2006 na otok zatekel v čolnu, s katerim je odrinil iz Tripolija v Libiji. Pred tem je premagal pot čez Saharo in preživel več nevarnih prečkanj državnih meja. "Imeli smo srečo," je rekel. "Veliko jih na poti umre."
Družina je sveta
Za osmerico beguncev je mariborski Andragoški zavod pripravil integracijski tečaj ter tečaj slovenščine. "Orientacijski program obsega praktično spoznavanje okolja, predstavitev šolskega in zdravstvenega sistema ter sistema zaposlovanja," je pojasnila Vesna Mitrić z MNZ. Strokovna sodelavka Andragoškega zavoda Tatjana Njivar, ki je program pripravila, pravi, da bodo poleg učenja življenjskih veščin, specifičnih za Slovenijo, skrbeli tudi za socialno življenje pravkar prispelih beguncev. "Vsak dan v tednu je predviden drugačen program," je povedala. "Petki so namenjeni sprostitvi in rekreaciji, denimo kopanju v bazenu." Njivarjeva pravi, da bodo spodbujali njihovo druženje s Slovenci. "Ker bodo tu stalno živeli, si bodo morali splesti socialno mrežo."
Faisal, ki smo ga prvič srečali septembra, ko smo obiskali begunske centre na Malti, je včeraj pripovedoval o socialnem okolju, ki je sveto. "Vsak dan molim, da bi nekoč lahko za isto mizo ponovno sedel z mamo, očetom in sestro," je dejal mladi Mogadišan, ki je domovino moral zapustiti, ker so ga preganjali zaradi zavzemanja za pravice manjšin. "V Somaliji zdaj divja državljanska vojna," je zavzdihnil. Domačim se je nazadnje oglasil pred tremi dnevi, ko je sporočil, da odhaja v Slovenijo. Matere že dolgo ni vprašal, kakšno je življenje v Somaliji, saj je tam "ubijanje in umiranje postalo nekaj normalnega". "Ljudje mi o smrti nekoga, ki ga poznajo, govorijo povsem mirno. Tudi sami ne vedo, ali bodo jutri še živi." V dnevni sobi, opremljeni z računalniki in velikim zemljevidom Slovenije ter s pogledom na zasneženi gozd ob robu štajerske prestolnice, se nam je pridružil Faisalov sonarodnjak Hassan A., ki je povedal, da v Mogadišu, glavnem mestu Somalije, poleg očeta in matere nanj misli pet bratov in šest sester. "Štirinajst nas je v družini," se je bleščeče zasmejal. "Videl jih nisem že deset let. V Somaliji je vojna," je ponovil za kolegom.
Slovenija kot priložnost
Faisal, ki je v Somaliji prekinil šolanje za računalniškega inženirja, in Hassan, ki je po poklicu "kuhar italijanskih specialitet", nameravata v Sloveniji, kot pravita, predvsem "živeti". Na Malti, kjer večina afriških imigrantov tolče revščino, saj jim premajhna država ne more nuditi zaščite, sta sicer oba občasno našla delo - Faisal je denimo prevajal in delal za malteškega mobilnega operaterja - vendar prihodnosti v ekonomsko izredno omejenem okolju nista mogla načrtovati. "UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije sta mi na Malti predstavila možnost preselitve v različne evropske države, ki so vključene v program premestitve beguncev," je povedal Faisal. Premestitev je bila organizirana v okviru programa Eurema, ki ga večinsko financira Evropska unija in v katerem poleg Slovenije sodeluje še devet članic EU. "Na izbiro sem imel Nemčijo, Francijo, Poljsko in Madžarsko. Ko pa sem dobil predstavitveno zgoščenko o Sloveniji in videl, da je ta dežela lepa, sem se odločil." Mladi Somalec pravi, da mu je všeč država v centru Evrope, kjer mu predvsem ne bo treba tekmovati s tisoči priseljencev iz tretjega sveta, ki iščejo srečo v večjih evropskih državah. "Tu bom najbrž imel boljše možnosti," se je nasmejal. Strah mnogih Afričanov, s katerimi smo govorili septembra na Malti, da bi v slovenski kulturi zaradi maloštevilnosti preveč izstopali, je Faisal pretvoril v srečo.
