Švedska je bila v času kratkotrajne vojne med Rusijo in Gruzijo predsedujoča Odboru ministrov Sveta Evrope. V depeši, ki jo je na podlagi pogovora z visokim švedskim diplomatom spisalo ameriško veleposlaništvo v Stockholmu, piše, da bo "Švedska kot predsedujoča Svetu Evrope poskušala pridobiti podporo drugih članic SE proti Rusiji, v prihodnjih mesecih pa si bo prizadevala z glasovanjem Rusijo izključiti".
"To je še vedno v prvi fazi, a to je trenutni cilj zunanjega ministra (Carla) Bildta," piše v depeši, ki jo je pridobila AFP. "Trenutna ideja je švedsko predsedovanje Svetu Evrope (do novembra 2008) izkoristiti za mobilizacijo podpore za izključitev Rusije iz Sveta Evrope," ob tem še dodaja depeša.
V njej tudi piše, da želi Švedska skupaj z Veliko Britanijo, Belgijo, Dansko, baltskimi državami, Slovenijo, Slovaško in Bolgarijo trdo stališče in "oster odziv" Evropske unije proti Rusiji. Ta skupina držav se glede na depešo ni strinjala s Francijo, Nemčijo, Irsko, Nizozemsko, Malto in Ciprom, ki so bile mnenja, da je prednostna naloga "ustaviti trpljenje in zagotoviti spoštovanje prekinitve ognja".
Tiskovna predstavnica Bildta, ki je tudi danes švedski zunanji minister, za AFP depeše ni želela komentirati. Komentar je zavrnil tudi švedski premier Fredrik Reinfeldt. Bildt je sicer med rusko-gruzijsko vojno sprožil burno polemiko, saj je ravnanje ruske vojske primerjal z metodami Adolfa Hitlerja.
Ruske sile so avgusta 2008 vdrle v del Gruzije s ciljem, da preženejo gruzijske sile, ki so poskušale vnovič zavzeti nadzor nad separatistično regijo Južna Osetija. Kratkotrajna vojna je prinesla hudo ohladitev odnosov med Rusijo in Natom.
