Kot poudarjajo v sporočilu za javnost, se vprašanje Pahorjevega obiska pri ameriškem predsedniku Baracku Obami ni nikoli povezovalo s sprejetjem ujetnikov iz zapora v Guantanamu, to pa je v današnjem pogovoru s Pahorjem znova zatrdil tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.

Vtis, ki ga je po pogovoru podal takratni odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradley Freden, je njegova stvar, zato jih Pahor ne more in ne želi komentirati, dodajajo v kabinetu predsednika vlade.

Iz depeše, objavljene v ponedeljek na spletni strani časnika El Pais, izhaja, da je premier Pahor osebno v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta morebitno premestitev ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo povezal s svojim obiskom v Beli hiši.

Pred objavo celotne depeše so mediji sicer pisali, da naj bi bila ameriška stran tista, ki je izsiljevala Slovenijo in od nje v zameno za srečanje z ameriškim predsednikom Obamo zahtevala sprejem vsaj enega od ujetnikov iz Guantanama.

Glede morebitne investicije ameriškega podjetja pri izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, pa je Pahorjevem kabinetu pojasnjujejo, da je premier "tudi javno večkrat ponovil svoje osebno stališče, da mora Slovenija povečati obseg tujih investicij doma, jih razpršiti, v finančne in varnostne ustanove, vključno z jedrsko elektrarno, pa naj se da prednostno možnost investicijam iz zahodnega sveta, ki mu politično, gospodarsko in vojaško pripadamo".

"Na tem in podobnih pogovorih s tem in drugimi diplomati predsednik vlade v svojih ocenah možnosti skupnega političnega in gospodarskega sodelovanja niti ni želel niti ni mogel preseči svojih pristojnosti, saj se o njih odloča skladno z veljavno zakonodajo," še dodajajo v sporočilu za javnost.

Kunič o depeši na Wikileaks: S stališča diplomatskega protokola je skrajno nenavadno, da premier obišče veleposlaništvo

Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič je za STA dejal, da težko komentira, zakaj se je slovenski premier odločil za obisk ameriškega veleposlaništva, kot to izhaja iz depeše, ki jo je objavil Wikileaks. Je pa s stališča diplomatskega protokola skrajno nenavadno, da premier obišče veleposlaništvo, je menil.

Kot je dejal Kunič, v vsebino ameriške diplomatske depeše ne gre dvomiti, saj je napisana zelo jasno. Gre za normalno diplomatsko prakso, da diplomat korektno poroča; za to tudi odgovarja, pojasnjuje dolgoletni slovenski diplomat. "Zakaj pa se je naš predsednik vlade tako odločil, te politične odločitve ne morem komentirati," je dejal.

Pojasnil je, da je glede na diplomatski protokol "skrajno nenavadno in ni običajno", da je Pahor obiskal ameriško veleposlaništvo. "Premier na veleposlaništvo razen v primerih nekih sprejemov ne gre. Na pogovore pošlje nekoga, ki je na ustreznem položaju in je zaupanja vreden," je pojasnil Kunič.

Običajno niti zunanji minister ne obišče veleposlaništva za pogovore. "Običajna praksa bi bila, če bi odgovorni na zunanjem ministrstvu povabil veleposlanika ali pa odpravnika poslov k sebi na pogovor in mu prenesel želje in pričakovanja države," je še pojasnil Kunič. "Še posebej pa premier ne gre nikoli k odpravniku poslov," kot je bilo to v primeru srečanja Pahorja z odpravnikom poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradleyjem Fredenom. Ampak to je diplomatski bonton oziroma protokol," je ponovno opozoril Kunič.

Vseeno je izrazil začudenje tudi nad vsebino pogovorov, kot izhaja iz depeše, predvsem glede tega, da naj bi Pahor ponujal gospodarsko sodelovanje ameriškemu Westinghouseu pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne. "Pričakovati bi bilo ravno obratno, da oni ponujajo sodelovanje Westinghousea, saj gre za njihov posel," je dejal Kunič.

"Če je to ponujal, bi moral dobiti kako enakovredno ponudbo," je še menil Kunič. Toda Freden o tej morebitni ponudbi ne piše. "Tudi to je nekoliko nenavadno," je še dodal.

Pirnat: Pahorjevo dejanje bi lahko bilo v nasprotju z zakonodajo

Dekan ljubljanske Pravne fakultete Rajko Pirnat je glede na vsebino depeše ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki jo je razkril Wikileaks, za STA menil, da če drži napisano, potem premier Borut Pahor ni ravnal v skladu s slovensko zakonodajo in je dajal obljube o zadevah, o katerih bi moral pred tem odločati državni zbor.

Poleg tega, da ni običajno, da bi predsednik vlade hodil s ponudbo k veleposlaniku ali k odpravniku poslov neposredno, "bi za sklenitev meddržavne pogodbe, ki terja ratifikacijo ali spremembo zakona o ratifikaciji, morali začeti o tem razmišljati in vse postopke voditi tako, kot to zahteva zakon o zunanjih zadevah, torej z obravnavo izhodišč v državnem zboru oz. v njegovem pristojnem odboru," je pojasnil Pirnat.

"Zdi se, da je premier dajal neke obljube, za katere ni imel podlage v predhodno izvedenih postopkih v republiki Sloveniji, ki vključujejo državni zbor," je poudaril v zvezi z depešo, da naj bi Pahor v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta povezal uspeh premestitve ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Sicer opozarja, da ni nujno, da je pogovor potekal na način, kot ga je v omenjeni depeši predstavil Freden, vendar pa če gre verjeti zapisanemu, je "hitro govorjenje o tem, da če bo prišlo do srečanja z Obamo, da potem bi pa sprejeli zapornika iz Guantanama, v nasprotju s tem postopkom", je opozoril Pirnat

"V razprave o tem, ali gre za morebitno koruptivno dejanje, se ne bom spuščal, ker to po moje niti ni tako pomembno. Sam sprejem pri drugem državniku najbrž ni neka korist, zaradi katere bi lahko govorili o korupciji. Bistveno pri vsem skupaj je, da bi lahko zaradi prenagljenih izjav prišlo do - če ne drugega - neresnega obravnavanja Slovenije, lahko pa celo do prehitrega prevzemanja obveznosti, iz katerih bi se potem težko Slovenija izvlekla," je izpostavil v izjavi za STA.

Podobno po mnenju Pirnata velja tudi za ponudbe o sodelovanju ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne v Krškem, o čemer naj bi se glede na vsebino depeše prav tako pogovarjal Pahor. Tudi tu se niso spoštovali postopki, ki so predvideni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu ali pa v zakonu o javnem naročanju, je menil Pirnat.