Na prvem sojenju sta izvedenca, dr. Vanja F. Rejec in dr. Martina Žmuc Tomori, ocenila, da je bil Mitrović v usodnem trenutku bistveno zmanjšano prišteven (obsodili so ga na štiri leta zapora), vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo, češ da naj prvostopenjski senat še enkrat razčisti, ali je to res. Zdaj so o tem vprašali še komisijo za izvedenska mnenja pri ljubljanski medicinski fakulteti, v imenu katere se je izrekel dr. Slavko Ziherl. Predsednik sodnega senata, okrožni sodnik Srečko Škerbec, je včeraj prebral izvleček njegovega mnenja, v katerem piše, da je prišlo pri obtožencu v času kaznivega dejanja do izgube stika z realnostjo in da je velika verjetnost, da ni razumel posledic svojega dejanja in ni imel v oblasti svojega ravnanja. Torej je bil Mitrović, za katerega je Ziherl predlagal obvezno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, očitno vendarle neprišteven. Psihiatra bodo zaslišali na prihodnji glavni obravnavi, ki bo 15. decembra, potem pa bodo sojenje najverjetneje končali.
Naj spomnimo na obtoženčev dosedanji zagovor, da je pred tragedijo tri dni zapored sanjal, kako bodo ubili njegovo mamo (pokojna je že dvanajst let, op.p.), slišal pa je tudi grožnje in strel. Usodnega dne je zaslišal glas, ki mu je naročil, naj gre na akademijo in zabode profesorja, sicer bo prišlo do nedolžnih žrtev. Za Lorencija je dejal, da sta bila sicer v dobrih odnosih in da ga je imel rad.
Do zdaj so zaslišali že vrsto obtoženčevih prijateljev, ki so opisali, kako zelo se je Mitrović spremenil zadnje mesece pred napadom. Prijatelji so o tem napisali izjave in jih overili pri notarju, obtoženčev zagovornik Mitja Jelenič Novak pa jih je predložil sodišču. O tem so včeraj najprej povprašali Jureta Š., ki je spremembe v obnašanju opazil konec lanske pomladi. Obtoženi se je začel pretirano odzivati, imel je občutek, da so vsi naperjeni proti njemu, govoril je o nekih čudnih zarotah. Jure Š. ga je zadnjič videl tri dni pred kaznivim dejanjem. Takrat je govoril nepovezano, o stvareh, ki niso imele zveze z resničnostjo. Najprej mu je rekel, da ga ima rad, potem pa je postajal vse bolj agresiven in kazalo je, da ga bo celo udaril. Mitrović ga je tudi vprašal, ali ima pištolo, čeprav je ni nikoli nosil in se tudi on ni nikoli za kaj takega zanimal. "Hotel sem se še enkrat srečati z njim, preden bi prijateljem in očetu povedal, kaj se dogaja, potem pa sem čez štiri dni izvedel, da je zabodel profesorja," je pričal Jure Š.
Aleš Z. pa je dejal, da je jeseni 2009 obtoženi postajal vse bolj zaprt, odtujen, izogibal se je osebnim pogovorom in se predajal alkoholu rekoč, da mu je tako laže. Ko je Aleš Z. 24. novembra, torej dan pred kaznivim dejanjem, prišel iz službe, je ugotovil, da je nekdo vlomil v njegovo stanovanje. Poklical je policijo, ki je opravila ogled, ugotovili pa so, da iz stanovanja ni izginilo nič. Potem pa mu je telefoniral Mitrović in začel jokati, da je to storil on in da naj ne kliče policije, saj je hotel le vrniti objektive, ki si jih je izposodil pred mesecem dni. Govoril je, da se mu blede, da se trese in da mu je žal. Aleš Z. je videl, da je nekaj hudo narobe, saj je bil čisto drugačen kot navadno in hotel se je srečati z njim. Mitrović mu je najprej obljubil, da se bosta videla, pozneje pa je srečanje preklical. Aleš Z. ga je še klical, vendar mu prijatelj ni več odgovarjal. Šele dan po napadu na Lorencija je izvedel, kaj je Mitrović storil.
