Povod za pregled notarja je bilo pričanje Milana Simiča na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje politično-finančna ozadja izhajanja dveh SDS naklonjenih brezplačnikov. Simič je komisiji namreč pred dnevi razkril, da je od nekdanjega lastnika Andreja Lasbaherja kupil podjetje Progresija, ki je izdajalo predvolilni brezplačnik Slovenski tednik. Povedal je, da mu je Lasbaher ponudil 500 evrov nagrade, če se uredi in z njim odide k notarju, kjer bo podpisal neke papirje. Simič je ob navzočnosti notarja Jožeta Sikoška podpisal pogodbo, s katero je za 50.000 evrov postal lastnik približno za 1,4 milijona evrov zadolžene Progresije. Simič je zatrdil, da kupnine ni nikoli plačal in da je takšen lastnik še petih drugih podjetij, notar pa ga tudi ni seznanil z dolgovi podjetja.

Največji zaslužkarji pod drobnogledom

Člana preiskovalne komisije poslanca Zares Cveta Zalokar Oražem in Tadej Slapnik pa sumita, da gre v tem primeru za zlorabo položaja notarske funkcije, saj notar po njunem ni preveril, ali je kupec kupnino plačal, in se tudi ni seznanil z dolgovi podjetja. Pravosodnemu ministru Alešu Zalarju sta zato predlagala, da opravi nadzor pri notarju in tudi pri drugih notarjih, ki sodelujejo pri ustvarjanju takšnih slamnatih lastnikov oziroma slamnatih podjetij.

S pravosodnega ministrstva so sporočili, da so to poslansko pobudo že odstopili pristojnemu državnemu tožilstvu, da oceni, ali gre v tem primeru za znake kaznivega dejanja. Poslanca pa je ministrstvo tudi prosilo, naj svojo pobudo še dopolnita s poimensko navedbo notarjev, ki naj bi overjali sporne pogodbe o prodaji podjetij. Iz pobude namreč izhaja, da so bile pogodbe o prodaji podjetij Progresija, Konam in Karan overjene pri notarjih, pri čemer pa poslanca poimensko nista navedla nobenega notarja. Poslanca Zares sta pravosodno ministrstvo že obvestila, da gre po navedbah priče za notarki Nado Kumar iz Ljubljane in Majdo Lokošek iz Domžal.

Izpostaviti velja, da vsi trije omenjeni notarji, torej Jože Sikošek, Nada Kumar in Majda Lokošek, sodijo med deseterico notarjev, ki so imeli lani najvišje prihodke. Nada Kumar je lani ustvarila kar 954.895 evrov prihodkov in je tako zasedla drugo mesto na lestvici notarjev po prihodkih, Jože Sikošek je s 600.525 evrov prihodkov na četrtem mestu, Majda Lokošek pa s 463.726 evrov na desetem.

Notar ne preverja bilanc podjetja

Predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter je pojasnila, da v primerih, ko gre za prenos poslovnih deležev, notar naredi notarski zapis na podlagi zakona o gospodarskih družbah. "Noben zakon pa notarju ne nalaga, da mora preverjati finančno stanje gospodarske družbe kot take," je poudarila.

Notar po njenem preveri le, ali je družba vpisana v sodni register in ali ni morda začet poskus izbrisa iz registra. Če je z vpisom v register vse v redu, notar naredi notarski zapis. "Notar se ne more spuščati v morebitno plačilno nesposobnost kupca. Če kupec zatrdi, da je plačal kupnino, prodajalec pa, da jo je prejel, notar to zapiše," je še dodala predsednica Notarske zbornice Slovenije.

Podobno meni tudi Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Notar mora po njegovem stranke pri notarskem zapisu opozoriti na pravne posledice pravnega posla, ni pa dolžan denimo pri prodaji deleža v gospodarski družbi opraviti skrbnega pregleda družbe in ugotoviti, ali je družba zadolžena. "Pri poslovno sposobnih osebah se domneva, da vedo, kaj počno," je pojasnil Pirnat in dodal, da notar lahko zagotavlja pravno varnost posla le do določene ravni, ugotavlja tako lahko določene okoliščine, ki so splošno razvidne, denimo, ali je oseba pod vplivom alkohola.

Od odraslega človeka, ki je poslovno sposoben, se po njegovih besedah pričakuje, da bo pazil, kaj počne. Abstraktno gledano pa - tako Pirnat - notarjem ni mogoče reči, da so dolžni take primere preprečevati. Če je bilo iz okoliščin primera videti, da gre za sklepanje navideznega posla, pa bi moral notar po njegovem sestavo notarskega zapisa zavrniti.