V Vatikanski baziliki svetega Petra je sinoči bdenje pred prvo adventno nedeljo potekalo z naslovom Vigilija za vse porajajoče se človeško življenje. Na papeževo povabilo so podobne molitve pripravili tudi škofje po vsem svetu, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto. Veselje ob božiču, ki ga obeležujemo 25. decembra, pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem, so zapisali.
Adventni venec se je po njihovih navedbah kot okras in liturgični simbol pri nas uveljavil v 80. letih 20. stoletja. Kot je za STA pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša, venec izhaja iz Nemčije, kjer ga je leta 1839 prvič pripravil nek evangeličanski duhovnik za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče.
Na današnjo prvo adventno nedeljo bodo verniki na vencu prižgali prvo svečko, nato pa vsako nedeljo še eno zraven. Advent se bo končal na predvečer božiča. Ob zunanjih pripravah na cerkvene praznike poznajo verniki še duhovno pripravo v obliki osebne molitve, posta in drugih odpovedi ter dobrih del.
Za nekatere pravoslavne kristjane, ki zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja, se je adventni čas in z njim tudi post začel v petek, trajal pa bo šest tednov.
