Predstavniki energetike in vladni odločevalci so bili resnično zmedeni ob prisotnosti predstavnic in predstavnikov regij, okoljevarstveniki na strateškem sestanku so se jim zdeli nekako odveč, nikakor pa si niso znali razložiti obiska Abrahama in Centurije. Kakšno zvezo imata predstavnika ljudstva prihodnosti z vprašanjem energetike? Njun obisk bi morda pričakovali pri razpravah o demografiji, kulturi ali jeziku, energetika pa je tema za inženirje in gospodarstvenike, so se zbegano čudili predstavniki vlade in energetike.
A predsednik vlade je vztrajal, da je za odgovorno odločitev o prihodnosti slovenske energetike potrebna dovolj široka slika, ki bo upoštevala interes prihodnjih generacij pa tudi drugih skupin, ki jih energetika posredno zadeva. V pripravljalnih pogajanjih so se po burnih razpravah sodelujoči poenotili o naslednjih načelih, ki naj vodijo nacionalni energetski program.
Program prehoda na čisto in obnovljivo energijo
Program naj zagotovi dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo za vse porabnike. Pri tem naj spoštuje naravne meje tako na strani virov kot tudi pri izpustih. Postopno naj ukinja umazane, netrajnostne vire energije. Uporablja naj tehnološke rešitve, ki koristijo obnovljivo energijo in so že dokazale svoje zmogljivosti. Energetski sistem naj gre v smer decentralizacije, proizvodnja energije naj se razporedi čim bolj enakomerno po regijah, da bodo lahko vse slovenske regije izkoriščale svoje naravne danosti za proizvodnjo in prodajo energije. Dobiček od prodaje bi se vrnil v regijo in tako prispeval k njenemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Nacionalni program razvoja energetike naj upošteva tudi potrebo po novih delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. Zagotavlja naj dvig ravni blaginje, brez fosilnih goriv in brez tveganj za prihodnje prebivalce v obliki kopičenja dolgoživih jedrskih odpadkov in povzročanja nevarnih podnebnih sprememb.
Do tu smo razmišljali hipotetično, čez kak mesec pa bomo v Sloveniji dejansko odločali o nacionalnem energetskem programu, ki bo usmerjal vlaganja na področju energetike v naslednjih dveh desetletjih. Ob poslušanju vladnih predstavnikov in govorcev iz združenja velikih proizvajalcev energije se zdi, da je Slovenija v nevarnosti, da bo zamudila priložnosti, ki jih prinašajo spremembe energetskih politik po svetu. Brez strateškega razmisleka, ki bi upošteval interese vseh deležnikov, se nam lahko zgodi, da bodo zgradili novo termoelektrarno na lignit in začeli postopke za gradnjo dodatne jedrske elektrarne v Krškem. Slovenski porabniki energije bi v naslednjih desetletjih z računi za elektriko in bencin plačevali ohranjanje statusa quo, izgubili pa bi potenciale za zeleno rast in nova delovna mesta po vsej Sloveniji.
Namesto sivega scenarija statusa quo lahko na razpravo o prihodnosti slovenske energetike gledamo tudi skozi razmislek o razvojnih priložnostih gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest in enakomernejšem razvoju regij. Vsak evro za TEŠ6 in NEK2 je evro manj za vlaganja v učinkovitejšo rabo in obnovljive vire energije.
Pametno porabljajmo energijo, ki jo že proizvajamo
Učinkovita raba energije (URE) pomeni, da energijo porabljamo bolj racionalno in s tem prihranimo pri stroških za elektriko in gorivo. Obnova stavbnega fonda (izboljšanje toplotne zaščite obstoječih objektov) po vsej državi bi ustvarila na tisoče novih delovnih mest v vseh regijah, spodbudila bi podjetniško dejavnost in zagotovila večjo kakovost življenja. Posledica takega ukrepa bi bili prihranki pri stroških za ogrevanje in hlajenje. Tehnologije za takšne posege bi okrepile raziskave in razvoj ter spodbudile hirajoči gradbeni sektor po vsej državi.
Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti imajo še veliko prednosti, med katerimi sta najpomembnejši zmanjšanje stroškov za energijo in ustvarjanje novih delovnih mest. Prednosti skrbnega in učinkovitega ravnanja z energijo je res veliko, poglejmo samo nekaj potencialov. Obsežna vlaganja v izolacijo stavb bi imela pozitivne učinke tudi na socialnem področju. Izboljšana izolacija stavbe lahko zmanjša stroške za ogrevanje v gospodinjstvih za polovico, kar pomeni vsakomesečni prihranek pri plačilu položnic v vrednosti več deset evrov. Ogromnemu številu upokojencev, ki so hkrati lastniki svojih stanovanj, bi se to zelo poznalo. Z ukrepi za elektrifikacijo prometa bi lahko že kmalu zmanjšali porabo energije najprej v mestnih središčih, pozneje pa tudi drugje. Električna vozila imajo namreč precej večji izkoristek kot vozila z motorjem na notranje izgorevanje. Pred kratkim so Nemci izdelali električni avtomobil, ki je z enim polnjenjem prevozil 600 kilometrov od Münchna do Berlina. Ogromen potencial za zmanjšanje porabe energije imajo ukrepi za izboljšanje kakovosti javnega prevoza. Prav tako je treba zmanjševati porabo energije pri gospodinjskih aparatih in drugi tehniki. Energija, ki bi jo vsi ti ukrepi prihranili, bi razbremenila proizvodni del energetike, kar bi omogočilo zapiranje starih proizvodnih enot, ki bodisi onesnažujejo okolje z izpusti v zrak in tako prispevajo k podnebnim spremembam bodisi ustvarjajo nevarne jedrske odpadke.
Ena izmed bistvenih kvalitet obnovljivih virov je razpršenost. Decentralizacija obnovljivih virov pomeni, da obnovljivo energijo pridobivamo tam, kjer je na razpolago. To pa je tako rekoč povsod. Medtem ko danes največji del energije proizvedemo v Šoštanju in v Krškem, bi z usmeritvijo v maksimiranje učinkovite rabe in obnovljivih virov pridobile vse slovenske regije. V krajih, ki so bolj obsijani s soncem, je smiselno spodbujati rabo energije sonca. Od aprila do oktobra lahko izkoriščamo toploto sonca in prihranimo energijo za ogrevanje sanitarne vode. Pridobivanje elektrike iz sončne energije je smiselno tako rekoč v vseh regijah, še zlasti pa na Primorskem. Poseben navdih za izkoriščanje energije sonca je primer britanskega para, ki je že leta 1995, ko fotovoltaična tehnologija še ni bila tako razvita, postavil hišo s solarnimi paneli na strehi. Hiša, ki ni stala več kot povprečna hiša iste velikosti, že petnajst let proizvaja več elektrike, kot je zakonca potrebujeta zase in za svoj električni avtomobil. In to v Oxfordu v Britaniji, ki ima manj sončnega obsevanja kot kraji v Sloveniji.
Razen energije oceanov imamo v Sloveniji možnost izkoriščanja vseh preverjenih obnovljivih virov energije. Elektrika iz sonca postaja iz leta v leto cenejša. Predstavnik uspešnega slovenskega podjetja, ki proizvaja fotonapetostne module najvišje kakovosti, napoveduje, da se bo cena elektrike iz sonca izenačila z drugimi viri že v naslednjih petih do desetih letih. Potencial sonca je izjemen.
Slovenija ima dobre pogoje za trajnostno rabo lesa za gradbene namene, iz ostankov lesa pa lahko proizvajamo toploto in elektriko. Geotermalna energija ima potencial, ki ga je treba le dodatno raziskati. Energija zemlje ima lahko pozimi pomembno vlogo pri ogrevanju. Geotermalna energija lahko v zimskih mesecih uravnoteži manjše izkoristke sončne energije. Prav tako imamo v Sloveniji na višini 30 do 50 metrov nad tlemi precej vetra, zato je nujno preveriti potencial izkoriščanja vetrne energije. Po izkušnjah iz tujine bo sprejemljivost vetrne energije večja, če se najprej postavi posamezen objekt in v praksi preveri njegov vpliv na okolje in lokalno prebivalstvo. Vetrna energija prinaša kmetom in drugim lastnikom zemljišč dodatni vir zaslužka. V Avstriji in na Švedskem dobi lastnik zemljišča približno 5 odstotkov vrednosti prodane elektrike. Za začetek bi bila najbolj modra poteza, če prve vetrne elektrarne v Sloveniji ne bi postavili v naravni park.
Odgovornost za spremembe energetske politike
Gospa Centurija in gospod Abraham sta na uvodnem (domišljijskem) srečanju nasprotovala energiji iz fosilnih goriv in jedrski energiji, ker sta želela našim otrokom in vnukom zagotoviti podnebno varnost in jih obvarovati bremena radioaktivnih jedrskih odpadkov.
Predstavniki regij so si zaželeli delovna mesta v svojih regijah. Hočejo nacionalni energetski program, ki bo spodbudil razvoj in proizvodnjo tehnologij obnovljivih virov za potrebe Slovenije, zelene tehnologije pa bi ponujali tudi v izvoz.
Prekmurci hočejo prodajati geotermalno energijo in bioenergijo iz kmetijstva. Primorci bi radi prodajali energijo sonca. Gorenjci vidijo korist v vetru in soncu, Korošci, Štajerci in Dolenjci pa v bogastvu svojih gozdov. Sindikati želijo nova delovna mesta v zeleni industriji, gospodarstvo pa vidi razvojni potencial v zelenih tehnologijah.
Državljani Slovenije želijo dobro sebi in svojim otrokom. Hočejo energetsko politiko, ki jim bo zagotavljala kakovost življenja. Ob tem nočejo tvegati varnosti in blaginje svojih otrok. Vsaj nekateri bi morda vendarle radi doživeli začetek prehoda Slovenije na čistejše vire energije. Če se ta, sodeč po videnem, ne bo nikoli začel, si raje čim prej nalijmo čistega vina.
