Nekateri hrvaški strokovnjaki menijo, da kljub velikanski količini smeti in strašljivosti prizora ni nevarnosti za živa bitja v Jadranskem morju. Vendar pa so plastične vrečke zamašile čreva posameznih želv in nekaterih večjih sesalcev, kar lahko povzroči tudi pogin živali.

Smeti bi lahko bile nevarne tudi za potapljače, ki sodelujejo pri čiščenju. Znani hrvaški potapljač Kike Curavić se je tako v sredo ranil, ko je ob polotoku Pelješcu stopil na iglo, na kateri so bile še vidne sledi krvi. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Dubrovniku.

Odpadke večinoma pobirajo ročno, tudi v nacionalnem parku Mljet, kjer se je čiščenja lotilo 20 tamkajšnjih zaposlenih. V parku so sicer že navajeni na to delo, saj smeti po morju prihajajo k njim vsako leto, a zdaj prvič v takih količinah.

Smeti iz Tirane po reki Ishëm

Po poročanju Reutersa se smeti že nekaj let nabirajo na severnih obalah Albanije, ob plažah rtov Kepi in Rodonit, od koder so se verjetno pomaknile mimo črnogorske obale do Dubrovnika in naprej. "Plaža, ki je nekoč predstavljala turistični biser Albanije, je danes uničena zaradi smeti, kar je strupeno in nevarno tako za ljudi kot živali," je aprila dejala Reutersova novinarka Deborah Lutterbeck. Turisti ne prihajajo več na to plažo, nedaleč pa nekateri albanski ribiči še vedno lovijo ribe.

"Zaradi velikega onesnaženja reke Ishëm, ki se tu izliva v Jadransko morje, se moramo vse bolj umikati stran od njene delte. Od oblasti zahtevamo, da stori kaj za rešitev te težave," je pojasnjeval eden od albanskih ribičev Reutersovi novinarki in dodal, da je bila plaža nekoč pravo turistično središče za ljudi iz Tirane in drugih mest v okolici. Smeti večinoma prihajajo iz Tirane, ki tako kot večina drugih albanskih mest uporablja reke za kanalizacijo in tudi za odlaganje smeti.

"Takoj moramo začeti izvajati kratkoročne ukrepe. Albanska vlada pa že izvaja dolgoročne ukrepe, saj je ustanovila skupino strokovnjakov, ki bo poskušala najti prave rešitve. Pomembno je poudariti, da ne gre samo za sanacijo, temveč tudi za edukacijo," je te dni leporečil namestnik ministra za okolje Taulant Bino.

Že leta 2006 je taisti Bino Reutersu pojasnjeval, da je Albanija že sprejela vse potrebne ukrepe, očitno pa rezultatov ni bilo.