Kot osnovni medij tega dogodka avtorja uporabljata stabilno koloidno suspenzijo magnetnih delcev v tekoči bazi; med performansom ustvarjata magnetne kompozicije, ki se prek digitalnih prenosov informacij (in transformacij programiranih kod) združujejo v frekvenčne spektre ter sočasne zvočne in vizualne strukture.

Meja "narave" izginja

Ob osrednji razstavi in performansih HAIP letos ponuja še predavanja in tridnevno delavnico. Vsi dogodki so zbrani pod skupnim naslovom Druga narava, kar je tudi tema letošnjega festivalskega programa. Koert van Mensvoort, avtor včerajšnjega predavanja Naslednja narava: narava, ki jo ustvarjajo ljudje, je mnenja, da je bila delitev med naravo in kulturo vedno poljubno zarisana. V sodobni družbi genetskega inženiringa, plastičnih operacij, manipulacije vremena, umetnih otokov, masovnega kmetijstva in virtualnih identitet klasični pojem narave dokončno postaja kategorija kulture in obratno. Naše tehnološko okolje je tako kompleksno in onkraj vsakršnega nadzora, da se nam pričenja prikazovati kot nova narava, kjer je meja med "rojenim" in "narejenim" vedno bolj subtilna. V duhu naturalizacije tehnike Paul Prudence, ki bo imel danes predavanje z naslovom Dataisnature: sistemi, procesi in emergentno računalništvo, ugotavlja, da lahko algoritmi in kompleksni sistemi posnemajo naravne sisteme ter se tudi vedejo podobno kot oni. Zvečer bo sledilo še predavanje Psihofizika oblikovanja polj sil Eveline Domnitch in Dmitrya Gelfanda, avtorjev včeraj izvedenega performansa Sonolevitacija.

Po dobi industrijskega oblikovanja v novem tisočletju največ obeta sintetična biologija, v kateri pa je mogoče zaslediti etično ambivalentnost njene uporabne vrednosti. Razstava Growth Assembly, delo Sasche Pohfleppa in Alexandre Daisy Ginsberg, predstavlja serijo slik (dis)utopičnih rastlin, iz katerih bi bilo mogoče - kot iz nekakšnih rastlinskih lego kock - sestaviti razpršilec herbicida. Idejo je mogoče razširiti na vse vrste produktov. Gre za vzpostavitev biološkega tekočega traku oziroma spreminjanje trgovin v biotovarne, kjer izdelki za prodajo zrastejo na licu mesta. V imenu čistih tehnologij in zmanjševanja stroškov transporta projekt reducira biološko na produkt inženirja, kar naj bi služilo človeku v tešenju njegovih vsakodnevnih potreb, temelječih na vrednotah potrošniške družbe.

Da pri podtalnici HAIP vendarle ne gre za "novo preobleko starega kapitalista", nakazuje zasnova festivala, ki se zavzema za odprtokodno informacijsko družbo in teži k transdisciplinarnosti, ki naj bi vzpostavljala ploden diskurz med znanstveniki s področij nanotehnologije, sintetične biologije in drugih biotehnoloških in fizikalnih smeri ter raziskovalnimi umetniki in teoretiki. Poskuša tudi ukinjati hermetičnost znanstvenih postopkov, saj postaja vsebinski preplet znanosti z drugimi disciplinami v sodobnem času nujen.

Zavest etične dimenzije

Od biorobotov do Robocopa ni prav daleč, zato tovrstni projekti napeljujejo k refleksiji možnosti končnega dometa biotehnoloških študij. Znanost in tehnologija že obvladujeta skoraj vse plasti sodobne družbe, kar je sicer morda čisto pozitivno, vendar za svoj razvoj pravzaprav nikoli nista potrebovali etike. Jutrišnje predavanje Umetnost in ustvarjalnost kot orodji za spodbujanje refleksivnega pristopa k nanotehnologiji umetniškega kolektiva BridA bo osredtočeno na projekt Čas za nano, pri katerem je pri iskanju učinkovitih načinov za spodbujanje mladih k razpravi o nanotehnologiji z omenjenim kolektivom sodelovalo več znanstvenoraziskovalnih centrov in univerz.

Z vplivom neizbežnih tehnoloških inovacij na družbeno zavest se ukvarja tudi Marc Dusselier, ki z Andrejem Megličem in Špelo Petrič vodi festivalsko delavnico, na kateri udeleženci po principu "naredi sam" izdelujejo znanstvene instrumente (steklene mikroelektrode, mikroskope iz spletnih kamer), s katerimi bodo lahko zbirali digitalne podatke o živih sistemih, kot so rastline in mikroorganizmi. Naredi sam laboratorij se postavlja nasproti ekskluzivnosti drage laboratorijske opreme. Dusselier je v okviru HAIP predstavil tudi projekt Hackteria, ki ga je lani soustanovil z Andyjem Garcio in Yashasom Shettyom in v katerem promovirajo odprtokodno biološko umetnost.

Omenimo naj še domiselni catering ob odprtju festivala v režiji Hiše Franko, pod katerega bi se verjetno podpisala celo futuristična kuharja Marinetti in Fillia: ta je vključeval pripravo jedi s suhim ledom, tekočim dušikom in drugimi postopki, ki so bližje laboratorijskim praksam kot klasičnemu kuhanju. Prihodnosti zapisani HAIP se bo končal jutri zvečer v prostorih kluba K4 s performansom Paula Prudenca Nenaslovljen (bioakustični fenomen), avdiovizualno raziskavo razvoja celičnih bitij, ki rastejo v odzivu na zvočne vibracije, druženje pa bo podaljšal domači glasbeni kolektiv Krunch it!!.