V provinci Artibonite, kjer je prišlo do izbruha bolezni, je doslej zaradi kolere umrlo več kot 660 ljudi, v prestolnici Port-au-Prince pa 74. Od skupno desetih provinc so primere kolere zabeležili v osmih, poroča danes nemška tiskovna agencija dpa.
Koordinator ZN za humanitarno pomoč Haitiju Nigel Fisher je sicer ocenil, da je zaradi kolere na Haitiju dejansko umrlo že okoli 2000 ljudi in da se bolezen širi hitreje, kot so pričakovali. Po njegovem je v prihodnjih mesecih pričakovati še na tisoče primerov novih okužb - Haitijci namreč niso imuni na to bolezen, saj je na otoku ni bilo kar sto let, poleg tega pa so sanitarne razmere slabe.
Fisher je tudi menil, da bi na Haitiju potrebovali več centrov za zdravljenje kolere, težava pa je, da jih ljudje nočejo v bližini svojih domov. Ključnega pomena je tudi pokop mrtvih. "Prva stvar, ki jo je potrebno storiti, je pomiriti strahove ljudi," je dejal Fischer. Izrazil je tudi pričakovanje, da se bo več Haitijcev javilo za prostovoljno delo v centrih.
Evropska komisija je medtem danes sprejela odločitev, da bo na Haiti poslala sedem strokovnjakov za civilno zaščito, ki bodo tam ostali tri tedne. Njihova naloga bo koordinacija pomoči iz držav, ki sodelujejo v okviru mehanizma EU za civilno zaščito, svetovanje haitijskim oblastem ter sodelovanje s haitijskimi oblastmi in mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi.
"Misija bo okrepila našo pomoč Haitiju v boju proti epidemiji kolere," je v Bruslju ob tem dejala evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva.
Med evropskimi državami sta sicer doslej v okviru mehanizma EU za civilno zaščito Haitiju v boju proti koleri pomoč ponudili le Francija in Avstrija. Francija je na Haiti poslala šotore in bolnišniške postelje, Avstrija pa je ponudila milijon tablet za čiščenje vode.
