Dva poklona velikanom

Letošnji festival pripravlja posvetili dvema sovjetskima velikanoma filma. Homoseksualnost režiserja Sergeja Eisensteina (1898-1948) je bila javno razkrita na razstavi ob 100-letnici njegovega rojstva, ki je pogledala v njegovo intimno življenje, medtem ko v njegovih filmih homoerotika ni preočitna in z oblastmi zato ni imel težav. Poleg tega je bil Eisenstein s svojimi filmi revoluciji potreben, kot je dejal selektor in organizator festivala Brane Mozetič, ki je dodal: "Ruska revolucija je ukinila vso zakonodajo, ki je dišala po gnilem meščanskem kapitalizmu, in tako med letoma 1917 in 1933 v Sovjetski zvezi ni bilo zakona, ki bi kriminaliziral homoseksualnost."

Ponovno tak zakon sprejme šele Stalin, vendar je bil leta 1933 Sergej Eisenstein že paradni konj ruskega revolucionarnega filma. Letošnji festival se mu bo poklonil z eksperimentalnim filmom Ljudje in črvi (ZDA, 2009), ki se nanaša na istoimenski naslov prvega dela Eisensteinove Oklepnice Potemkin. Režiser Cary Cronenwett v svojem delu uporabi Eisensteinovo filmsko ikonografijo in povzema zgodbo o mornarjih, ki se uprejo izkoriščanju. Posebnost filma je ta, da mornarje v njem zaigra okoli sto transspolnih oseb. Drugi sovjetski avtor, ki bo deležen posebnega poklona, je Sergej Paradžanov (1924-1990), ki je v svoje filme prinesel več neprikritega homoerotičnega imaginarija. Režiser bo predstavljen v dokumentarnem filmu Upornik Paradžanov avtorja Patricka Cazalsa, ki je v film vključil tudi pogovore s sovjetskim umetnikom.

Festival pa prinaša še en hommage. Igralec Rock Hudson je bil vsaj toliko potreben hollywoodskemu ozvezdju 50. let kot Eisenstein revolucionarnemu sovjetskemu filmu. Nemški dokumentarec Rock Hudson - čeden in skrivnosten tujec avtorjev Andrewa Davisa in Andréja Schäferja Hudsonovo (delno zaigrano) življenjsko zgodbo predstavlja v intervjujih z njegovimi bližnjimi.

Indijanci častijo četrti spol

V zgodovino LGBT-kinematografije segata tudi film Jaz ti on ona (1976) kultne lezbične avtorice iz Belgije Chantal Akerman in zahodnonemška drama Drugače kot ti in jaz (1957) o podzemnem svetu gejevskih klubov in avantgardne umetnosti. Letošnji festival raziskuje tudi problematiko ostarelih gejev in lezbijk, o katerih po besedah Suzane Tratnik iz selektorskega in organizacijskega odbora redko govorimo. Avstrijski dokumentarec Zaljubljene, zrele, drzne raziskuje življenje lezbijk na Dunaju v 50. in 60. letih. (V programski tiskovini je napovedan tudi pogovor z ustvarjalkami filma, ki pa odpade.) S starejšimi geji se ukvarja tudi kitajski dokumentarec Pridi k očku, medtem ko dokumentarec Kvirovska Kitajska prikazuje krepitev iniciative LGBT v deželi, kjer je javno mnenje gejem in lezbijkam ter drugim manjšinam še naprej nenaklonjeno. Povsem drugačen je odnos indijanske kulture do spolne diverzitete. Dokumentarni film Dve duši se posveča fenomenu štirih spolov, ki jih poznajo severnoameriški Indijanci. Spolu nádleehí pripada "tisti, ki se vedno spreminja" in med Indijanci zbuja občudovanje.

Festival so letos podprli španska ambasada, Mestna občina Ljubljana, ministrstvo za zdravje ter manjše organizacije LGBT, s kampanjo proti diskriminaciji pa je letos festival podprla tudi Evropska komisija. Doslej je z večjimi ali manjšimi zneski FLGF podpiral tudi Filmski sklad RS, letos pa ga je uvrstil zgolj na rezervno listo za financiranje. Filmski sklad (ki se je s sklepom vlade pred kratkim preobrazil v Slovenski filmski center) je ob tem napovedal, da bodo najstarejši slovenski filmski festival podprli po pridobitvi rezervnih sredstev. Sklad naj bi ta pridobil, po besedah Braneta Mozetiča pa pogodbe o financiranju doslej še niso podpisali.

Preostanek programa festivala, ki ga bosta v soboto ob 20. uri odprla kratki film Rožnata reka (BiH, 2009) in perujski kandidat za tujejezičnega oskarja Protitok, bomo v prihodnjih dneh predstavljali tudi na straneh Scene.