Dvanajsto mesto je bilo na robu želja za uvodno tekmo na 10 kilometrov v prosti tehniki. Ker je šlo le za sekunde, tudi beležnica plusov in minusov trenerja Ivana Hudača ni bila velika. "Želeli smo deseterico, dvanajsto mesto je še vedno dober dosežek, predvsem v primerjavi s teki Petre v prejšnjih sezonah. Tudi ritem v klanec je bil zelo dober. Minus je zagotovo manjša kriza med petim in sedmim kilometrom, ko jo je Follisova ujela za pol minute in ji tudi pobegnila. Tek v tistih prehodih ni bil tehnično primeren terenu, morda niti dovolj dinamičen. Brez napak bi bila Petra takoj za Kowalczykovo (7. mesto), kar je za progo, ki favorizira lažje in drsalno spretnejše tekačice, dober obet za naprej. Skupaj je bilo zadovoljivo," je ocenil Ivan Hudač.

Še dobro se spomni, kako si je Petra lani v Beitostolnu pritekla 19. mesto, leto prej v Gallivareju 18., boljši začetek z enajstim ter osmim mestom iz sezon 2007 in 2006 na istih prizoriščih je že odpihnil veter. Edino, kar je na terenu, kjer so prevladovale Skandinavke, šlo najtežje v glavo Petre Majdič, je fenomenalen tek Marit Bjoergen. "Marit je bila tako hitra, da nimamo prav nobenega razloga za veselje," je pripomnila. Domačinko Charlotte Kalla, s katero se izmenjujeta v zmagah na uvodnih drsalnih tekmah vsa zadnja leta, je izprašila kar za 41 sekund, Italijanko Arianno Follis, ki jo je imela priložnost občudovati tudi Petra, pa še deset več.

"Občutek imam, da je bila to moja najboljša drsalna tekma v karieri. Bila sem popolna," je že z rumeno majico, ki jo želi obdržati vsaj do božiča, po 40. zmagi v svetovnem pokalu slavila mala mišičasta Marit Bjoergen. Majdičevo v lovu za kristalni globus še najbolj skrbi niz točno tri mesece mlajše tekmice Bjoergnove. Potem ko je s petimi kolajnami, od tega tremi zlatimi, zapustila olimpijski park v Whistlerju, je gospodična "Astma" marca in sedaj novembra dobila še vseh šest (!) tekem svetovnega pokala zapored.

Uvrstitev Vesne Fabjan med trideseterico na razdalji, daljši od sprinta, se mnogim zdi povsem obrobna. A med to elito je šele četrta slovenska tekačica v tridesetih sezonah svetovnega pokala doslej za Natašo Lačen, Andrejo Mali in Petro Majdič, za katero je tokrat zaostala 33 sekund. "Vesna je tekla zelo enakomerno in dinamično. To je zelo pomemben dosežek tako za slovenski tek kot zanjo, da zaupa v svoje sposobnosti in da tudi na razdalji, daljši od sprinta, lahko drži stik z najboljšimi," je poudaril Hudač.