»Higgsov delec 'živi' zelo kratek čas in takoj razpade na delce, ki jih je mogoče opazovati. Zelo verjetno je, da razpade v par Z-bozonov (vrsta osnovnih delcev, ki niso sestavljeni iz še manjših delcev, op. p.),« je včeraj po telefonu povedal profesor fizike Albert de Roeck iz detektorja CMS, enega od štirih detektorskih naprav na LHC, kjer so dogodek, ki je nastal po trku dveh protonov s skoraj svetlobno hitrostjo, zaznali. Nastanek para Z-bozonov so sicer opazili že 24. septembra, vendar je bil za predstavitev rezultatov potreben čas in podrobno proučevanje dogodka.
»Dogodek je bil čudovit. Pokazalo se je, da detektor CMS dobro deluje,« je povedal energični profesor fizike, ki smo ga v Cernu spoznali leta 2008, ko so CMS še gradili. »Produktom, ki so nastali z nadaljnjim razpadom Z-bozonov v nove delce, pravimo 'zlati kanal', saj so vsi delci zelo dobro vidni in je mogoče lepo rekonstruirati njihov nastanek. Higgsov delec na koncu razpade v štiri delce, denimo dva muona in dva elektrona, ki jih je zelo enostavno meriti in s tem predvideti obstoj Higgsovega delca.« Opozoril je še, da par Z-bozonov lahko nastane tudi iz drugih delcev razen Higgsovega, »vendar je takšen dogodek zelo redek«. Tudi sicer so v LHC kljub milijardi trkov na sekundo tovrstni dogodki redki in de Roeck napoveduje, da jih bo dovolj – dvajset ali trideset – zbranih šele do naslednje jeseni.
»Če bomo ob rekonstrukciji večine bodočih zaznav Z-bozonov oziroma delcev, ki bodo iz njih nastali, opazili, da je njihova izvorna skupna masa vedno enaka, bomo lahko rekli, da lahko izvirajo iz Higgsovega delca.« Če bodo seštevki mas zelo različni, pa tega ne bodo mogli trditi.
V času do prihodnjega poletja bo v prizadevanju za odkritje Higgsovega delca za LHC »nevaren« tekmec pospeševalnik Tevatron v ZDA. »Trenutno je Tevatron celo v prednosti, saj naš pospeševalnik šele pripravljamo na obratovanje pri največji energiji,« je priznal de Roeck. »Vendar bo prihodnje poletje tekme konec, saj bo naša energija veliko višja.«