Tudi po četrtkovi seji vlade košarkarska zveza ni dobila zelene luči za organizacijo evropskega prvenstva v košarki leta 2013, kar si reprezentanca in njeni zvesti ter množični navijači nedvomno zaslužijo. Odločitev je bila odložena za teden dni. Če se bo to zgodilo prihodnji teden, bo veliko vlogo pri vodenju tako velikega projekta imel tudi generalni sekretar pri Košarkarski zvezi Slovenije ter član izvršnega odbora Fibe Europe Iztok Rems.

»To, da je Slovenija na koncu ostala edini kandidat za organizacijo evropskega prvenstva, dokazuje le, da smo ta projekt tehtno načrtovali, se nanj odlično pripravili in bili vedno trdno prepričani, da lahko uspemo tudi v primeru, da bi nam stale nasproti še večje košarkarske velesile. Pripravljeni smo na vseh področjih. Smo inovativni in izjemno motivirani, zavestno pa smo se tudi odločili, da bomo 5. decembra v Münchnu organizacijo evropskega prvenstva ter s tem tudi Slovenijo predstavili v najboljši možni luči ter navdušili glasujoče delegate,« je dejal Rems, ki dvomov o tem, da je Slovenija sposobna organizirati evropsko prvenstvo, nikoli ni imel. Dvomov ni imel niti pred leti, ko je Slovenija skupaj s takratno Srbijo in Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2010 ter prišla v ožji izbor s Francijo in Turčijo, na koncu pa je projekt padel v roke slednje.

Svetovna avtoriteta

Dvainpetdesetletni Iztok Rems je v košarkarskih krogih svetovna avtoriteta. Poznan je namreč po svoji odlični sodniški karieri, ki je trajala kar 33 let. Kot najboljši slovenski košarkarski sodnik vseh časov je sodil na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, v piščalko je pihal še na treh svetovnih in sedmih evropskih prvenstvih, pa tudi na sedmih evroligaških turnirjih final four. Nazadnje je uradno tekmo sodil 19. marca 2008 na tekmi evrolige med Sieno in Efes Pilsnom, poslovil pa se je na pripravljalni tekmi 29. septembra istega leta med Unionom Olimpijo in Panathinaikosom v Tivoliju, ki je bila odigrana v sklopu mednarodnega turnirja, poimenovanega ravno po njem. Zaradi Remsovega sodniškega slovesa se je takrat na tribunah kar trlo znanih in uglednih obrazov. Tam so sedeli med drugim nekdanji predsednik Fibe Europe Giorgos Vassilakopoulos, direktor evrolige Jordi Bertomeu, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, športni direktor atenskega Panathinaikosa Manos Papadopoulos, nekdanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok, nekdanji trener Petar Skansi ter še vrsta znanih slovenskih košarkarskih trenerjev.

Da je Rems res veliko ime v košarkarskem svetu, priča tudi takratna prigoda, ko je trener Panathinaikosa Željko Obradović med verbalnim obračunavanjem s svojimi igralci zaradi slabe igre med drugim izustil tudi stavek: »Ni lepo, da se od človeka, kakršen je Iztok Rems, posloviš na tak način.«

V letih tekanja po parketu dvoran po širnem svetu in piskanja v piščalko so se mu dogodile številne zanimive prigode. Tako je po sojenju ene od tekem v Zadru dvorano zaradi razjarjenih navijačev lahko zapustil šele štiri ure po koncu obračuna. V hotel so ga odpeljali z marico, policija pa mu nato ni dovolila prenočiti, ker ga niso hoteli vso noč varovati. Pospremili so ga, toliko da je zapustil Zadar, nato pa je vso noč potoval v Slovenijo. Na evropskem prvenstvu v Franciji leta 1999 se je po koncu tekme med gostiteljico in Turčijo proti njemu zapodil pomočnik turškega trenerja. Varnostniki so mislili, da ga bo napadel, in skočili nanj, a se je kasneje izkazalo, da je Turek želel le ujeti enega od svojih igralcev, ki se je sam podal proti slačilnicam. Zaradi varnostnih razmer so morali namreč Turki v garderobo oditi skupaj.

Med sodniki mu je bil vzor Hrvat Zoran Grbac. Prepotoval je ves svet, a tako peklenskega vzdušja, kot ga je doživel v jugoslovanski ligi, ni bilo nikjer drugje. Pritisk publike je bil nenormalen. Govorili so mu, da je vroč teren v Grčiji, a je po tekmi Arisa kolege spraševal, kje je tisti pritisk, o katerem so mu vsi govorili. Tega je najbolj občutil v dvoranah po Jugoslaviji, v Čačku, Zadru, Šibeniku, Kraljevu, kjer so bili res vroči tereni. Mnogokrat ga je med tekmo v hrbet zadel kakšen kovanec ali vžigalnik, a je bil tako osredotočen na dogajanje na parketu, da je o takšnih pripetljajih slišal šele od drugih po končanem dvoboju.

Svoj nekdanji poklic je Rems opredelil kot izredno napornega, saj so bili ves čas prisotni hudi fizični in psihični pritiski. Sčasoma se je njegov organizem izčrpal in ko je začutil, da ni več stoodstotno pri stvari, se je odločil, da s sojenjem konča in se bolj posveti ženi in družini. Čeravno je lahko videl ves svet, je to označil za slabo plat sodniškega poklica. Pravi, da je prepotoval vso zemeljsko oblo, vendar sam. Po ure in ure je sedel na letališčih in letalih. Ker ni imel družbe, se je nemalokrat počutil grozno.

Veliko čast mu je izkazala Mednarodna košarkarska zveza (Fiba), ko mu je julija 2008 na tekmi kvalifikacijskega turnirja v Atenah za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu na tekmi med Grčijo in Libanonom poklonila posebno nagrado – zlato piščalko. Da je bila čast še večja, je bil Rems prvi, ki je prejel laskavo priznanje. Zlato piščalko Fiba zdaj podeljuje v čast upokojenim sodnikom in funkcionarjem enkrat letno.

Rems je generalni sekretar KZS postal 13. januarja 1995, ko je na tem mestu zamenjal Boštjana Lovrenčiča. Ker je ob tem opravljal še poklic sodnika, je moral mnogokrat poslušati takšne in drugačne obtožbe. Leta 1998 je na skupščini KZS na očitek, da je opravljanje dela generalnega sekretarja zveze in sodnika precej oporečno, dejal: »Če je tako, potem ponujam svoj odstop s položaja generalnega sekretarja.« A do tega nikoli ni prišlo. Za provokacijo je Rems ocenil tudi vprašanje med evropskim prvenstvom leta 2001 v Turčiji, ali ne bi kot generalni sekretar in človek, ki ga pozna vsa košarkarska Evropa, bolj spadal v štab reprezentance, namesto da je raje sodi na tekmah predtekmovalne skupine v Antaliji.

»S svojim delom sem vselej pripomogel k ugledu naše košarke,« je odvrnil in dejal, da je zaradi omenjenega sojenja pri košarkarski zvezi, kjer je zaposlen, vzel dopust. Kritiki so bili potem seveda še glasnejši, češ, ob enem od najpomembnejših dogodkov za našo košarko je generalni sekretar odšel na »dopust« in ga podredil osebni karieri, čeprav bi ga reprezentanca potrebovala ob sebi.

Imenovanje kar v gostilni

Znana je tudi anekdota, kako naj bi Rems prišel do položaja generalnega sekretarja košarkarske zveze. V gostilni Šestica v Ljubljani naj bi se zbrali vplivni možje najboljšega slovenskega kluba Smelta Olimpije in Remsa kar mimo procedure določili za to funkcijo. Izvršni odbor zveze je zaradi močnega vpliva Smelta Olimpije Remsa pozneje le brezpogojno in enoglasno potrdil za generalnega sekretarja.

Ugled mu je nekoliko načel dogodek iz leta 2002, ko ni smel soditi na sklepnem turnirju četverice evrolige v Bologni. Neuradni krogi iz evrolige so trdili, da so Remsa takrat izpustili, ker se je kompromitiral s tem, ko kot generalni sekretar ni prispeval k temu, da bi dopingiranega Krkinega košarkarja Jamesa Brewerja kaznovali. Bil je celo že na seznamu sodnikov, a so ga zaradi čudnih razmer v zvezi z Brewerjevim dopingom prečrtali. »Gospod Rems se je kompromitiral, ker je dopingiranega košarkarja toliko časa pustil nekaznovanega in ignoriral evroligo, čeprav mu daje lep zaslužek,« je takrat povedal vir, ki je želel ostati neimenovan.

Trenutno se Rems s sodelavci pri Košarkarski zvezi Slovenije krčevito bori za organizacijo evropskega prvenstva 2013 na slovenskih tleh. Po koncu prvenstva stare celine na Poljskem 2009, kjer je Slovenija osvojila četrto mesto, je dejal: »Evropski rezultat je posledica našega dolgotrajnega dela. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj nam bo uspelo. Kljub morebitnemu padcu, ki bi ga lahko doživeli kdaj v prihodnosti, lahko rečem, da smo na zelo dobri poti. Ne bi sicer rekel, da doživljamo renesanso, bi pa dejal, da se slovenska država premalo zaveda dejstva, da je šport najboljša blagovna znamka te države. Žal ga premalo podpira.« Se bo to prihodnji teden spremenilo?