Iz letošnjega letopisa Eurostata izhaja, da je bilo leta 2007 v izobraževalni sistem, se pravi v osnovne, srednje, višje in visoke šole, v vseh državah članicah Evropske unije skupaj vključenih 93,2 milijona učencev in študentov. Podatki kažejo, da ima v evropski sedemindvajseterici največ učencev in študentov Nemčija, kjer je bilo leta 2007 v izobraževalne institucije vključenih kar 14,3 milijona mladih, sledita ji Velika Britanija z 12,6 in Francija z 12,3 milijona učencev in študentov, v Sloveniji je to število – 395.000 učencev in študentov – zaradi manjšega števila prebivalcev razumljivo manjše.

V Evropski uniji je velik delež otrok, ki so pri starosti štirih let že vključeni v predšolsko izobraževanje oziroma tako imenovano malo šolo. Tovrstni programi so po državah precej podobni in so usmerjeni predvsem v razvoj otrokove neodvisnosti, samozavesti ter pripravo na življenje in učenje v šoli. Podatki za leto 2007 kažejo, da v Franciji in na Švedskem malo šolo obiskujejo praktično vsi štiriletniki, medtem ko je na Irskem in Poljskem v malo šolo vključena manj kot polovica štiriletnikov. V Sloveniji delež otrok, vključenih v predšolsko vzgojo in izobraževanje, zadnjih deset let vseskozi raste. Pred tremi leti je bilo v predšolsko vzgojo vključenih nekaj več kot 80 odstotkov štiriletnikov, v šolskem letu 2009/2010 pa že 87 odstotkov.

V večini evropskih držav vstopijo otroci v osnovno šolo pri petih ali šestih letih, v nekaterih državah pa morajo, kot je bilo še pred nekaj leti tudi pri nas, v osnovno šolo pri sedmih letih. Obvezno izobraževanje oziroma osnovna šola traja v večini evropskih držav osem oziroma devet let. V Sloveniji osnovno šolo konča skorajda vsak učenec, v lanskem letu je tako izobraževanje brez dokončane osnovne šole zapustilo nekaj več kot en odstotek učencev. Večina Evropejcev ostane v izobraževalnem sistemu dlje, kot je zahtevani minimum. Slovenija pa sodi tudi med države, ki imajo največji delež populacije z najmanj končano srednjo šolo. Iz tega seveda sledi, da sodimo tudi med države, ki imajo največji delež – več kot 80 odstotkov – mladih, ki so pri starosti 18 let še vedno vključeni v izobraževanje.

Glede na tako velik delež mladih, ki tudi po 18. letu nadaljujejo šolanje, ni presenetljivo, da sodi Slovenija med države, kjer šolanje traja najdlje. Tudi sicer splošni trend kaže, da se čas, ki ga posamezniki prebijejo v izobraževalnem sistemu, podaljšuje. Današnji slovenski petletniki tako lahko pričakujejo, da bodo v izobraževanju prebili naslednjih 18 let. Pričakovani čas šolanja je najdaljši na Finskem, kjer lahko traja izobraževanje tudi 20 let, najkrajši pa v Luksemburgu, kjer je pričakovani čas šolanja le 13 let.

Države članice Evropske unije pogosto kot enega ključnih ciljev navajajo kakovostno izobraževanje, saj želijo uspešno tekmovati v globaliziranem svetovnem gospodarstvu in oblikovati družbo, temelječo na znanju. Pri tem je treba poudariti, da je kakovost izobraževanja neločljivo povezana s količino javnega denarja, ki ga posamezna država namenja izobraževanju. Slovenija je letos za vzgojo in izobraževanje namenila 5,6 odstotka BDP, kar nas uvršča med bolj radodarne države Evropske unije, v Nemčiji in Španiji namreč za izobraževanje namenijo celo manj kot pet odstotkov. Precej več kot Slovenija – od sedem do osem odstotkov BDP – pa v izobraževanje vlagajo Danska, Ciper in Švedska.