Na dveh tekmah FIS v Muoniu ste dvakrat dosegli drugo mesto, v drsalnem šprintu za svetovno podprvakinjo Kikkan Randall, v klasiki na "petki" za Justyno Kowalczyk. Kaj to pomeni pred drsalno "desetko"?

Tekmi FIS v močni konkurenci sta bili zame le potrditev, da smo dobro delali. Na tekme sem odšla brez dneva počitka, z vsakodnevnimi intervali. Šprint je bil odličen, v klasiki nisem imela prave frekvence, a je glede na tretje mesto Italijanke Longe, ki naj bi bila v izvrstni formi, v redu. Kowalczykova je bila močnejša, a je po tekmi dejala, da je imela pred tem desetdnevni ciklus počitka in lagodnega treninga, česar pa kar ne verjamem. Če je tako, sva imeli različno naporen zadnji del priprav. Tu so tudi ostale punce, na primer Bjoergenova, Kallova, s katerimi nisem tekmovala. Zanimivo bo.

Rekli ste, da vas lahko preseneti le zmaga.

Ja, preseneti me lahko le zmaga. Lani smo veliko pričakovali in nazadnje sem bila v Beitostolnu 19. Gremo pa na prve tekme z načrtnim tveganjem, da zdaj še nisem optimalno pripravljena in bodo nihanja tja do sredine decembra.

Proga v Gallivareju je zelo valovita. Ob napovedanih nizkih temperaturah predvidevam, da sneg ne bo hiter, kot je bil lani led v Beitostolnu. Okoliščine torej dobro kažejo.

Sneg je počasen. Po moje je to najtežja trasa svetovnega pokala, ne dovoljuje počitka, v spustih so sami ovinki. Verjetno se bo takoj videlo, da smo veliko delali na tehniki teka, da sem stabilna na smučeh bolj kot kadar koli. Tudi za tek v skupini smo več delali, da bi me presenetilo manj stvari.

Torej tudi zaradi tega štart v nedeljski tekmi štafet z Vesno Fabjan, Barbaro Jezeršek in Anjo Eržen?

Malce. Predvsem pa želim s tem pomagati drugim dekletom, da skupaj kaj naredimo za slovenski smučarski tek. Lani sem pomagala izboriti več olimpijskih vozovnic, tokrat bom naredila vse, da pritečemo vstopnico za svetovno prvenstvo na Holmenkollnu. Zavedam se, da se ne smemo izogibati tekem, čeprav bi denimo meni morda v nedeljo bolj koristil počitek. Tudi ostale se morajo zavedati, da le tako vzdržujemo ugled smučarskemu teku. Vrhunski šport je daj-dam, rezultati so povezani s sponzorji. Mraz ne sme biti izgovor. Tudi mene bo zeblo.

Greste v svojo 12. sezono v svetovnem pokalu sproščeni?

Manj se obremenjujem s tem, kaj bo. Toliko sem že naredila, da se lahko sprostim. V preteklih sezonah sem se na nekaj štartih dobesedno tresla, ker sem sama sebi dvigovala pritisk. Letos grem z mislijo, da bo, kar bo.

Pred vsako tekmo bo treba tudi na ogled proge, da vidite, ali je morda kje kakšna luknja, kamor lahko ponesreči zdrsnete. Od tega bo odvisen lov na globus.

Nič ne bom sama hodila na ogled prog, bom kar tehnične delegate FIS pošiljala. Slednji so na seminarju FIS pred sezono na Ramsauu zagotovo naredili ekspertizo iz tiste luknje v Vancouvru, še posebno ker je imel Vancouver kar veliko kiksov. Jurg Capol, tekmovalni direktor svetovnega pokala, je pred kratkim pripomnil, da morajo začeti več pozornosti posvečati tudi varnosti tekmovalcev. Tehnični delegati FIS morajo biti bolj pozorni. Čeprav pretečejo progo, je pri tekmovalcih pač hitrost veliko večja in lahko se zgodi marsikaj, česar nihče ne pričakuje. Res pa je, da vrhunski šport zahteva vedno več, bolj adrenalinske, bolj odbite tekme. Tudi tu sem realna. Pri športu gre za en in isti cirkus, ki se mu reče denar. Sicer pa, v Vancouvru sem dokazala, da sem upravičeno zaposlena v Slovenski vojski. Mene bodo pač po potrebi poslali v izvidnico. Ker najdem še tisto skrivno mesto, ki ga drugi ne.