Od današnjega dne dalje bo lahko vsak, ki ima doma računalnik in dostop do spleta, postal del velikega eksperimenta, prvega te vrste, ki preučuje kontroverzno vprašanje, ali bodo ekstremni vremenski pojavi ob segrevanju Zemlje postali del našega vsakdana.

Zadeva bo potekala tako, da bodo računalniki, medtem ko bodo v stanju mirovanja, v ozadju izvajali napredne podnebne modele, ki bodo preučevali, kako pogosto bodo vročinski valovi, poplave in hurikani udarjali v prihodnjih desetletjih. Raziskava bo tudi preučevala, koliko krivde za tovrstne dogodke gre pripisati emisijam toplogrednih plinov.

Projekt weatherathome.net pomeni novost pri največjem svetovnem eksperimentu za napovedovanje vremenskih pojavov, climateprediction.net, ki deluje od septembra 2003 in je sestavni del mnogih obsežnih raziskav, objavljenih v znanstvenih publikacijah, uporabili pa so ga tudi Združeni narodi pri svojem poročilu o podnebnih spremembah iz leta 2007.

Ključni so regionalni podnebni modeli

Pri novem projektu je ključna uporaba regionalnih podnebni modelov, ki so sposobni realističnih vremenskih napovedi in prikazujejo temperature in pojave vetra, dežja in snega. Svetovni podnebni modeli delijo svet na območja velikosti 150 kvadratnih kilometrov, medtem ko regionalni modeli uporabljajo delitev na manjša območja (50 ali 25 kvadratnih kilometrov).

„Regionalni modeli lahko simulirajo vremenske pojave, kot so fronte ali nevihte, pa tudi njihovo interakcijo s fizičnim okoljem,“ je povedal dr. Richard Jones z britanskega meteorološkega urada Hadley Centre.

Napovedi ekstremnih vremenskih pojavov, vključno s katastrofalnimi nevihtami tipa orkan Katrina, so s povečanjem globalnega segrevanja postale bolj pogoste, vendar je zadeva kontroverzna in zahtevna za raziskovanje zaradi relativne redkosti teh dogodkov. „S pomočjo javnosti lahko izvajamo model veliko pogosteje, kot bi ga lahko, tudi če bi imeli 'super računalnik', tako da lahko dobesedno štejemo ekstremne vremenske pojave, ki bi se v preteklosti zgodili enkrat na sto let. Tako lahko vidimo, kako klimatske spremembe vplivajo na vremenska tveganja,“ je povedal dr. Myles Allen, vodja skupine za klimatsko dinamiko na oxfordski univerzi.

Najprej bodo preučevali Evropo, jug Afrike in zahod ZDA

Eksperiment weatherathome.net bo najprej podrobno preučeval tri regije – Evropo, južno Afriko in zahodni del ZDA. V Evropi bodo po Jonesovih besedah določeni raziskovalci osredotočeni na počasi premikajoče se vremenske sisteme, katerih posledica so daljša obdobja obilnih padavin, ki povzročajo poplave.

Vreme nad južno Afriko je precej razgibano, razlaga klimatolog Bruce Hewiston z univerze v Cape Townu. Znanstveniki bodo pozorni na višje temperature, kombinirane s spremembami padavin, ki v jugozahodnem delu tega območja vplivajo na vinarstvo in pridelavo jabolk. Preučevali bodo tudi vročinske valove na zahodu regije.

„Naši državljani bodo čutili spremembe podnebja. Tu je njihova možnost, da pomagajo opisati in načrtovati za prihodnost,“ pravi dr. Philip Mote, direktor oregonskega Inštituta za raziskovanje klimatskih sprememb, ki bo preučeval rezultate iz zahoda ZDA.

Koliko gre za ekstremne pojave kriviti človeško aktivnost?

Da bi preučil vprašanje, koliko gre za ekstremne vremenske pojave kriviti človeško aktivnost, bo projekt weatherathome.net raziskal podatke zadnjih petdesetih let. Nekateri pogoji v modelih bodo spremenjeni, tako da bodo kazali, kako bi bilo, če industrija ne bi proizvajala ogromnih količin toplogrednih plinov. Razlika med temi simulacijami in resničnim vremenom bo nudila način, s katerim bodo lažje ocenili človeški doprinos k trenutnim vremenskim trendom.

Sicer pa znanstveniki ne bodo iskali le slabega vremena. „Vedeti želimo, kako se spreminjajo tveganja slabega – pa tudi lepega – vremena, tako da bi ljudem lahko pomagali pripraviti se za prihodnost. Ne gre za to, da se podnebne spremembe dogajajo ali zakaj se dogajajo. Dogajajo se, tako da moramo raziskati, kaj to pomeni za nas,“ je povedal Allen.