Mnogi niso verjeli vanj, da bo zdržal. Mnogi so vanj verjeli že od najrosnejših let. Red Bull in BMW na primer, ki sta spodbujala in gradila njegovo kariero in iz obetavnega dirkača naredila svetovnega prvaka največjega kalibra. Sebastian je šel skozi zelo klasično dirkaško šolo: karting, formula BMW, formula 3, formula renault, formula 1. Povsod, kjer se je pojavil, je posegal po najvišjih mestih, nikoli pa ni pozabil, da so bili začetki seveda vse prej kot lahki. "Celotna moja družina me je podpirala in stala za menoj. Šele ko sem pripel v formulo BMW, se je vse skupaj zvrtelo veliko hitreje in v pravo smer. A brez podpore staršev ne bi nikoli dosegel to, kar sem," pove mladi Nemec, ki tudi ne pozabi omeniti, kdo je njegov največji idol. Michael Schumacher seveda, pa Ayrton Senna, a Schumacher je tisti, ki je Vettla vedno "držal pokonci". Seveda le moralno, kajti takrat, ko je Vettel leta 1995 šele začel začel delati prve dirkaške korake, je bil Michael že svetovni prvak.

Ko se je tako prebijal po dirkaški družbeni lestvici navzgor in ko je nase opozoril najprej kot testni voznik BMW v formuli 1 in predvsem kot velik up Red Bulla ter ko je leta 2007 na dirki v Indianapolisu v ZDA uspešno le za to dirko zamenjal Roberta Kubico (Poljak se je na dirki pred tem v Kanadi hudo ponesrečil, ostal sicer nepoškodovan, a so mu zdravniki prepovedali dirkati na naslednji dirki), saj je osvojil eno točko in tako z 19 leti in 350 dnevi starosti postal najmlajši dobitnik točk v zgodovini formule 1. S tem so se mu dokončno odprla vrata, in ko je sedem dirk pred koncem ekipa Toro Rosso, italijanska "podružnica" Red Bulla, iskala zamenjavo za Američana Scota Speeda, je bil Vettel pripravljen in "nabrušen". Veliki preboj povsem na vrh mu je uspel sredi septembra naslednje leto na VN Italije, saj je takrat osvojil svoje prvo od petnajstih najboljših štartnih mest in prvo od sedanjih 10 zmag v karieri.

Nekateri bi dvomili, da letos ni zmagal Vettel, pač pa so izgubili njegovi tekmeci. Mogoče je to delno celo res, napake enih in drugih so se vrstile kot po tekočem traku, Sebastian jih je naredil kar nekaj in tako dobesedno delil točke tekmecem, kar je na koncu pripeljalo do epskega obračuna štirih dirkačev na zadnji dirki. Nekajkrat jo je mlademu Nemcu, ki je svetovni prvak postal s 23 leti in 135 dnevi, zagodla tudi tehnika, nekajkrat je povsem človeško napravil napako. Jezil se je, malo na druge, še bolj sam nase, in iz vsake take "traparije", kot ji sam pravi, je šel v naslednjo dirko močnejši.

Vettel je tako v zgodovino formule 1 vstopil tudi kot tretji svetovni prvak, ki se je na zadnji dirki s tretjega povzpel na prvo mesto. Prvič je to uspelo na prvi dirki sodobne formule 1 leta 1950 Giuseppeju Farini, kot drugi je ta podvig uresničil Kimi Raikkonen leta 2007.

Še vedno pa bo Vettel že zaradi svoje starosti, ali bolje rečeno, mladosti, ostal "tisti mali prvak". A v Abu Dabiju minulo nedeljo mu je uspelo doseči vsaj nekaj: dokončno je stopil iz sence svojega idola Michaela Schumacherja. Naj ga je še tako oboževal in spoštoval, nikoli namreč ni želel, da bi postal le "mali Schumacher". Nemci so seveda potrebovali Schumacherjevo nadomestilo, nekateri drugi dirkači temu niso bili kos, Vettel pa je bil kot očitno že na začetku kariere iz pravega testa. Vseeno pa nikoli ni maral nadimka "baby Schumi", ki ga je spremljal vse do letošnje sezone. Ne, zdaj je dokončno postal le "Sebastian Vettel, svetovni prvak formule 1".

Pri Red Bullu je tudi našel dovolj domačnosti in bolj ali manj prikrite podpore pri vodilnih v ekipi, kar je seveda šlo zelo v nos njegovemu ekipnemu tovarišu Marku Webbru, a ta naslov je tudi deloma posledica naravnanosti moštva. Čeprav so seveda vedno znova poudarjali, da pri njih ni moštvene režije in da naj dirkača vozita tako, kot sama mislita, da je prav. Očitno sta, kajti na tak način so tekmecem podarili kar nekaj točk, napake pa tudi niso bile nekaj, proti čemer bi bil Sebastian Vettel posebno imun.

A zdaj, ko je prebil led in ko bo lahko v naslednji sezoni vozil osvobojen velikega bremena, mnogi vidijo, da se je njegova zgodba o uspehu zares šele začela. Jackie Stewart je na primer dejal, da ne vidi nobenega razloga, da ne bi v prihodnje Vettel še kdaj postal prvak, pod pogojem seveda, da ima na voljo konkurenčen dirkalnik. "Spominjam se, kakšen dirkač sem bil jaz pri 23 letih in kakšen pet, osem let kasneje. Starejši ko sem bil, boljši sem bil. Torej lahko Sebastian doseže še zelo veliko," pravi legendarni Škot.

Tako mnenje deli tudi človek, ki je še najbolj zaslužen za to, da je Vettel postal najmlajši svetovni prvak, šef koncerna Red Bull Dietrich Mateschitz: "Sebastian bo še nekajkrat postal prvak. Naslednje leto bo pot do naslova prvaka zagotovo vodila tudi preko Sebastiana, mi se moramo le potruditi, da mu bomo dali na voljo ustrezen dirkalnik. Ker smo letos postali prvaki med konstruktorji in med dirkači, smo dokazali, da sodimo med najboljše skupaj z našimi partnerji, in smo v petih letih na noge postavili zmagovalno ekipo. Najbolj pa me veseli dejstvo, da smo vse skupaj dosegli s pošteno igro." Tekmeci so se namreč skozi celotno sezono sicer razburjali okoli nekaterih Red Bullovih tehničnih posebnosti na dirkalniku, posebej okoli (ne)upogljivega sprednjega krilca dna dirkalnika, a tehnični genij Adrian Newey, ki se je že podpisal pod konstrukcijo marsikaterega zmagovalnega dirkalnika v preteklosti, je ponovno dokazal, da je tudi on vreden svojega denarja. In če ima na voljo dva dirkača, ki znata njegove "izume" spraviti na Olimp formule 1, je to največje poplačilo za ves vložen trud in denar.

Sebastian Vettel torej zdaj zajema življenje v formuli 1 z največjo žlico, življenje pa še vedno zelo rad skriva, verjetno ga po osvojitvi naslova vedno težje, pa vendar. Dekle Hanna, s katero se poznata še iz šolskih klopi, se ne kaže v javnosti, ne hodi na dirke in dejansko živi 400 kilometrov stran od Sebastiana, saj še študira. Ali imate za fanta svetovnega prvaka formule 1, je lahko po eni strani sreča, po drugi pa lahko tudi veliko prekletstvo. Sebastian je zdaj od vseh, vsi si bodo želeli košček njihovega junaka, zanj je zdaj dokončno konec miru in še tisto nekaj zasebnosti in anonimnosti, ki jo je užival do zdaj, je z naslovom prvaka izpuhtelo v nič. A to je verjetno v tem trenutku zadnja stvar, na katero misli Vettel. In verjetno bo šele čez nekaj dni zares dojel, kaj se mu je zgodilo to novembrsko nedeljo v Abu Dabiju.