K temu je še dodal, da pobijanja ljudi na meji nikdar ni odobraval. Gorenak si je zato odgovoril kar sam in povedal, da so takratni zakoni za ilegalni prestop meje, če ni šlo za teroristične cilje, določali mesec dni zapora, vojakom pa je bilo ubijanje dovoljeno s tajnimi pravili službe obmejnih enot. Zakaj torej kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša, ko je kot preiskovalni sodnik videl mrtvega človeka, umora ni prijavil policiji, je spraševal Gorenak. Pahor je odgovoril le, da ne vidi razloga, da bi nasprotoval kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča, ki ga podpirajo tako vrhovno sodišče, sodni svet in tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Gorenak je zato, kot je dejal, da bi zavladale neke vrednote, o odgovoru predsednika vlade zahteval splošno razpravo v državnem zboru. Takšna razprava bi bila po njegovem mnenju tudi prvi korak k veliki reformi slovenskega sodstva. Ta je potrebna, kajti leta 1992 ni nihče preverjal nobenega od sodnikov, ko so jim množično podeljevali trajni sodniški mandat.

Prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič je predsednika vlade spraševal, kaj bo storil v zvezi anonimko, v kateri se štiri kriminaliste iz koprske policijske postaje med drugim obtožuje nezakonite prisvojitve 10.000 evrov denarja iz tajnih fondov, nezakonitega jemanja zaseženih mamil, prisvajanja orožja, najdenega pri preiskavah, nezakonitih tajnih operacij "Zmija" in "Ostrostrelec" in tudi prikrivanja oškodovanja Istrabenza. Nič se ni naredilo, si je tudi Jelinčič kar sam odgovoril. Pahor je namreč ob pojasnilu, da na vrhovnem sodišču, kamor je bila tudi poslana, anonimko preučujejo, zgolj pripomnil, da z Jelinčičem očitno ne more tekmovati v informiranosti, ko gre za te zadeve. Jelinčič je potem zahteval splošno razpravo, kajti njega, ki na vse te nepravilnosti opozarja, ponoči zaradi smešne obtožbe podkupovanja ministra Pogačnika preiskujejo specialci, oblečeni v črne obleke z brzostrelkami in reflektorji.

V tretjem včerajšnjem poslanskem vprašanju predsedniku vlade pa je Franc Pukšič (SLS) ugotovil, da v Evropi ostajajo stotine milijonov evrov, namenjenih Sloveniji, Pahorjeva vlada pa ob tem tarna, da ni denarja, in stiska najbolj šibke ter povzroča gromozansko število brezposelnih. Kaj bo torej storil kot predsednik te vlade? Pahor mu je prebral odgovor, v katerem mu je med drugim zatrdil, da se vlada zelo trudi, da bi bila pri črpanju evropskega denarja uspešna, in da zdaj iz blagajn EU pobere več denarja, kot ga vplačuje. Predvsem pa poskuša doseči, da bi se ta denar namesto za zidove raje porabil za nova delovna mesta in trajnostni razvoj. Tako so v raziskovalno dejavnost in v izboljšanje konkurenčnosti podjetij vložili za 85 odstotkov več denarja.