Ali je v prvem polčasu igrala uspešno, kolikšen del nalog od tistih, ki si jih je zadala, je medtem že opravila, o čem je odločila narobe in česa (še) ni naredila, so ocenili novinarji Dnevnika, specializirani za posamezne vladne resorje. Uspešnost dela vlade v teh resorjih so ocenjevali z ocenami od 1 (nezadovoljivo) do 5 (odlično) in svoje ocene na kratko utemeljili. Komentatorja Meta Roglič in Primož Cirman sta nato pod polovico vladnega mandata povlekla črto.

Človekove pravice 2 (Uroš Škerl Kramberger)
Perpetuum mobile. Koalicijski sporazum pravi, da se bo vlada zavzemala za »pravico do varnosti«, pri čemer so našteta področja, ki so za to najbolj relevantna: sosednje države, evropski in mediteranski prostor. Zavezo je vlada izpolnila. Otroci v Afganistanu umirajo daleč zunaj teh meja, doma pa imamo mir. Ker so schengenske meje ostre in jih država dobro varuje, vojna, v katero nas vlada vpleta, tudi ne vpliva na domače zmage v varovanju človekovih pravic, denimo na zgledno urejanje povojnih grobišč.

Sociala 3 (Petra Mlakar)
Sociale se je vlada lotila z vnemo, a bolj kot kakovost je v ospredju težnja po čim več urejenih področjih – od transferjev, pokojnin, družinskih zadev do pravic invalidov, študentskega dela... Na neustrezne rešitve opozarjajo tako izvajalci kot tisti, ki so jim namenjene, a so (bili) preslišani. Napake bo pokazala šele praksa. Takrat pa bo okence ob področju že odkljukano in številka po preštevanju urejenih področij bo bleščeče visoka.

Javna in zasebna varnost 3 (Miča Vipotnik)
Reorganizacija in racionalizacija policijskih uprav, s katerima bodo zmanjšali administracijo in povečali število operativcev, sta vsekakor zadetek v polno. Varnost državljanov s tem ne bo prav nič ogrožena. Velik policijski in tožilski uspeh je vsekakor prijetje Dragana Tošića, vodje slovenskega dela narkokartela, in njegovih pajdašev. Na pravno varnost državljanov pa vsekakor slabo vpliva spor med ministrom za pravosodje in generalno državno tožilko.

Zunanja politika 4 (Zoran Senković)
Napoved, da bo poskušala končno spraviti z dnevnega reda osemnajstletni spor s Hrvaško glede Piranskega zaliva, je vlada uresničila v rekordno kratkem času. In to navkljub orkestriranemu nasprotovanju celotne opozicije, ki je pred tem štiri leta ob vseh bombastičnih napovedih zadevo samo še bolj zapletla, pred referendumom o arbitražnem sporazumu pa dvigala nacional(istič)na čustva do vrelišča...

Gospodarska politika 2 (Suzana Rankov)
Ker konkurenčnost slovenskega gospodarstva še vedno pada, država pa je na svetovni lestvici konkurenčnosti samo lani zdrsnila za 32 mest. Ker ni sposobna privabiti tujih neposrednih investicij, domači podjetniki pa s svojimi naložbami bežijo v tujino. Ker nekritično namenja stotine milijonov evrov za pomoč podjetjem z vprašljivim učinkom na gospodarsko rast, ker ni prevetrila rentabilnosti naložbe v blok 6 in v dveh letih še vedno ni pripravila nacionalnega energetskega programa, ki bi temeljil na ciljih koalicijske pogodbe. Pozitivna pa je odločitev za presekanje agonije nekaterih delovno intenzivnih podjetij, kot sta Mura in IUV.

Okolje 2 (Blaž Mazi)
Vlada ni poskrbela za dosledno izvajanje sprejetih okoljevarstvenih programov in politik. Ministrstvo za okolje in prostor je ministrstvo, ki s svojimi načrti, ukrepi in zakoni (podnebni zakon v nastajanju) vpliva praktično na vse druge resorje, vendar pri sprejemanju odločitev vlada tega ni sposobna uresničiti. Odločitev za TEŠ6 poraja vprašanje, ali morda v vladi ne vedo, da ni čas za industrijsko, pač pa kakšno drugo revolucijo.

Javne finance 1 (Vesna Vuković)
Konsolidirani dolg države se je od leta 2008, ko je znašal 8,3 milijarde evrov, samo do letošnjega leta povečal na kar 13,5 milijarde evrov. Država je samo za omejevanje posledic učinkov finančne krize do konca lanskega leta izdala za 2,1 milijarde evrov poroštev, kar je pomenilo 6,2 odstotka BDP. Ukrepi niso dali želenih učinkov, saj se kreditna aktivnost bank tudi dve leti po izbruhu finančne krize ni okrepila. Stanje v javni blagajni je vlada reševala tudi z več kot 300-odstotnim povečanjem trošarin (električna energija), kar je še dodatno obremenilo poslovanje podjetij in prebivalstvo. Ni se lotila reforme davčne politike za razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti in ne najde politične volje za začetek prodaje nestrateškega državnega premoženja.

Šolstvo 3 (Ranka Ivelja)
Ključna novica je, da se skupni delež BDP za šolstvo – v primerjavi z državami OECD že zdaj podpovprečen – od leta 2007 zmanjšuje. Dobra novica zadeva visoko šolstvo. Lani je razpolagalo z več denarja kot predlani (za 14 odstotkov več), vlaganje javnih sredstev v raziskave in razvoj pa se je v primerjavi z letom 2008 povečalo za 23 odstotkov in pomeni prvo tovrstno povečanje po osamosvojitvi. (Vladna) težava je v tem, da so proračunske povišice za razpadajoče visoko šolstvo in opešano znanost kaplja v ocean in ne podlaga za nadvse nujno reformo.

Zdravstvo 1 (Majda Hostnik)
Vlada je napovedala zdravstveno reformo, povišanje sredstev za zdravstvo z 8,5 na 9 odstotkov BDP, ponovno okrepitev opustošenih zdravstvenih domov, vzpostavitev sistema dolgotrajne nege, brezplačno cepljenje proti HPV ter konec mešanja javnega in zasebnega v zdravstvu. V dveh letih je vlada izpolnila samo eno obljubo: v začetku šolskega leta 2009/10 je uvedla brezplačno neobvezno cepljenje proti HPV. To je precej razburkalo strokovno javnost, ki meni, da bi morali najprej uvesti brezplačno cepljenje dojenčkov proti rotavirusom. Delo vlade na področju zdravstva vseeno ocenjujem negativno, saj ni izpeljala najbolj bistvenega: zdravstvene reforme.

Javna uprava 3 (Mojca Zorko)
Vlada se je zavezala, da bo država postala strokovni, pregledni in učinkovit servis državljanov. Odpravila je nekaj administrativnih ovir. Število uradnikov se sicer zmanjšuje, število vseh javnih uslužbencev pa povečuje. Varčevanja se je lotila tudi pri najemninah, telefoniji in drugih stroških. Dosegla je zamrznitev plač, a je po mnenju nekaterih pri tem presegla meje zakonitega.

Kultura 2 (Gregor Butala)

Bolj kakor številnim perečim vprašanjem kulturne produkcije se je pozornost namenjala novemu zakonu o RTV Slovenija in spremembam zakona o medijih, na področju umetnosti pa je bilo postorjenega razmeroma malo; levitev kolapsiranega Filmskega sklada v Slovenski filmski center je trajala predolgo in z vsaj za zdaj nejasnimi rezultati, hitreje bi lahko v preteklosti tekle tudi priprave na Evropsko prestolnico kulture. Tudi že dolgo nujni strukturni koraki, kot sta reforma javnega sektorja v kulturi in boljša ureditev položaja samostojnih ustvarjalcev, še vedno čakajo – najprej na boljše medresorsko sodelovanje, nato še na dovolj premišljeno izvedbo, ki pa je v prihodnji petletki najbrž ne bo.

Kmetijstvo 2 (Tatjana Pihlar)
Vlada je porabila pol leta za branjenje bivšega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, vpletenega v afero bulmastifi in kmetijska zemljišča, ko je morala pod težo obremenilnih dokazov poklekniti, pa se je osmešila še z iskanjem novega ministra, saj je premier od kandidatov zahteval, da Pogačnika operejo vsakršne krivde. Kmetijski voz je medtem stal, zato velika zamuda pri sprejemanju ključnih zakonov – o kmetijskih zemljiščih, promociji hrane... Med redke dobre poteze vlade z vidika kmetov sodi dvig vračila trošarine na energente.

Obramba 4 (Domen Caharijas)
Zaveze iz koalicijske pogodbe vlada skoraj dosledno izpolnjuje, čeprav ji gre pri zmanjševanju izdatkov na roko tudi gospodarska kriza. Razmerje častniki – vojaki se izboljšuje v korist slednjih, žal pa še vedno ni urejen socialni status vojaka po odhodu iz vojske. Črna pika te vlade je neodločnost pri razdrtju pogodbe s Patrio zaradi suma korupcije.